Varaždin morda res ni tipična hrvaška destinacija, a skriva in ponuja veliko več, kot se morda zdi na prvi pogled. Mesto ima zelo dolgo zgodovino, navsezadnje je bilo nekaj časa celo glavno mesto naših južnih sosedov in je zaradi svoje strateške lege ob reki Dravi predstavljalo pomembno prometno vozlišče že od rimskih časov naprej.
V Varaždin se iz osrednje Slovenije podate po štajerski avtocesti (A1/E57), nato pred Mariborom zavijete na podravsko avtocesto v smeri Ptuja (A4/E59), tam pa pot nadaljujete proti mejnemu prehodu Zavrč. Mi smo se na tokratno pot podali z enim redkih kitajskih predstavnikov, ki ga poganja izključno bencin.
Varaždin je bil v drugi polovici 18. stoletja večje mesto od Zagreba. Ko je leta 1776 pogorel, se je svet kraljev preselil v precej manjši Zagreb
MG HS je že na prvi pogled prijeten in moderno oblikovan SUV, ki ga spredaj krasi (zdaj že) prepoznavna MG-jeva maska z velikimi "usti" in ozkimi, zašiljenimi žarometi, ki jih povezuje tanka črna linija. Zadek se rahlo spogleduje s kupejevsko zasnovo, a v prvi vrsti ostaja SUV-jevski, HS-ova največja vrlina pa je prostorna notranjost, ki brez težav "pogoltne" pet odraslih potnikov in za več kot petsto litrov prtljage.
Na poti se je kmalu izkazalo, da je HS-u najbolj ljuba avtocesta, kar prenaša tudi na potnike, ki se lahko udobno namestijo na širokogrudno odmerjene sedeže v prvi in drugi sedežni vrsti. Moderen videz ima tudi instrumentna plošča, ki voznika zalaga z vsemi potrebnimi informacijami, očem prijetno grafično podobo ima tudi velik sredinski zaslon, ki ponuja številne funkcije, a ima tudi šibko točko. Na poti se nam je namreč zgodilo, da zadevščina občasno zmrzne, kar je še posebej neprikladno, če imate vključeno navigacijo in ste sredi mesta.
Velika parkirna hiša
Ob prihodu v Varaždin nismo imeli težav s parkiranjem, saj je takoj ob vstopu v mestu velika parkirna hiša, pa tudi sicer je v okolici starega mestnega jedra lepo število parkirnih prostorov. Pri parkiranju sicer pomaga tudi HS-ov 360-stopinjski pogled okoli vozila z visokoločljivostnimi kamerami, po katerem bi se lahko zgledovali tudi evropski proizvajalci avtomobilov. Nasploh je HS zelo dobro opremljen z asistenčnimi sistemi, omenimo samo radarski tempomat, sistem za nadzor in samodejno zaviranje pred oviro pri vzvratni vožnji, sistem za prepoznavanje vozil v mrtvem kotu, ki tudi delujejo, kot je treba, le kamera, ki spremlja utrujenost voznika, je v svoji presoji marsikdaj prestroga in (pre)pogosto voznika opozarja, da je preutrujen za vožnjo.
Glavni trg in Stari grad
Glavni trg, ki ga domačini ljubkovalno imenujejo korzo, je srce mesta, kjer se zbirajo domačini in turisti. Mestna hiša s svojo uro je najbolj markantna stavba na njem, okoli nje pa so kavarne in restavracije, ki vabijo na postanek ob kavi ali gemištu, kot tukaj rečejo špricerju. Vino je tudi tukaj vir lokalnega ponosa, še posebno graševina (po naše laški rizling), ki uspeva na gričih v okolici mesta. Ob koncih tedna je trg vedno živahen, med tednom pa je manj oblegan, a zato ponuja bolj sproščeno vzdušje.
Stari grad, ki je s svojim obzidjem vred umeščen v sam center mesta, je vsekakor vreden ogleda. Mestni muzej ponuja zanimiv vpogled v zgodovino, sprehod po grajskih dvoriščih pa vas vrne v čas graščakov, grofic, tlačanov in kar je še srednjeveških zgodb. Grad so začeli graditi v 12. stoletju, ko se tudi prvič omenja, na njem pa so dobro vidni sledovi različnih prenov in prilagoditev skozi stoletja. Navsezadnje so ga v 14. stoletju dozidali grofje Celjski, kasneje pa so ga dograjevali najprej v duhu renesančnih trdnjav, pozneje pa tudi v duhu v Varaždinu vseprisotnega baroka. Med znamenitosti mesta šteje tudi pokopališče, ki ima podobo francoskega parka in je pravi biser vrtne arhitekture in naravni spomenik. Za mnoge strokovnjake je varaždinsko pokopališče eno najlepših mestnih pokopališč v tem delu Evrope.
Požar leta 1776
V mestu je veliko cerkvene arhitekture, saj so v mestu skozi stoletja delovali številni cerkveni redovi. Omenimo samo kapucine, uršulinke in frančiškane. Da ima Varaždin danes v prvi vrsti baročno podobo, je v največji meri kriv hud požar iz leta 1776, ko naj bi (kot pravi legenda) zaradi štirinajstletnika, ki si je zobobol lajšal s kajenjem tobaka (takrat so tobaku pripisovali številne zdravilne učinke), zagorela slama v hlevu na robu mesta, zaradi močnega vetra pa se je ogenj kmalu razširil na celotno mesto. Varaždin je v tistem času štel 5000 duš in je bil bistveno večji od Zagreba, od leta 1767 pa je na pobudo takratne avstrijske cesarice Marije Terezije gostil hrvaški kraljevi svet, neke vrste hrvaško vlado, in tako de facto postal tudi glavno mesto Hrvaške. Po požaru, v katerem je Varaždin pogorel praktično do tal, so institucije glavnega mesta ponovno preselili v Zagreb.
Špancirfest
Varaždin pa ni le mesto zgodovine in arhitekture, temveč tudi mesto kulture in umetnosti. Skozi vse leto se odvijajo številne kulturne prireditve, festivali in koncerti, ki bogatijo utrip tega mesta ob Dravi. Med najbolj znanimi je zagotovo Špancirfest, ulični festival, ki konec avgusta na ulice in trge privabi umetnike, glasbenike in obiskovalce z vsega sveta in je za mnoge tudi eden glavnih razlogov za obisk mesta. Tudi na kulinaričnem področju ne boste razočarani, sploh če vam je pri srcu bolj »domača« hrana, kjer sta štetje kalorij in skrb za zdravje v drugem planu.
Mesto ima nekaj zanimivih restavracij, ki ponujajo lokalne dobrote. Ljubiteljem mesa priporočamo zagorski zrezek s slanino in varaždinskim sirom, mesto je svetu dalo tudi varaždinsko zelje, za sladico pa se prileže domača gibanica, ki je podobna tisti v Prekmurju, a vseeno ni tako obilno založena. Kot zanimivost naj povemo še, da ima v mestu svojo restavracijo tudi selektor hrvaške nogometne reprezentance Zlatko Dalić, ki je dolgo deloval v Varaždinu.
Poleg kulturnih znamenitosti ponuja Varaždin tudi številne možnosti za sprostitev in rekreacijo. Sprehod po urejenih parkih, kot je park Vatroslava Jagića, ali po poti ob reki Dravi, ki teče v bližini mesta, vsekakor ponuja tudi lepe trenutke za ljubitelje narave. Kolesarske poti, prek Dravske kolesarske poti povezane tudi s slovenskimi kraji, vabijo na raziskovanje okoliške narave in slikovitih vasi.
Povprečna poraba 7,8 litra bencina
V nosu MG-ja HS je sicer 1,5-litrski štirivaljni bencinski motor s prisilnim polnjenjem, ki sodeluje s sedemstopenjskim avtomatiziranim menjalnikom z dvojno sklopko, slednji pa omogoča tudi ročno prestavljanje. Kot že rečeno, motor odlikujeta miren tek in uglajeno delovanje, s svojimi 125 kW moči pa je kljub odsotnosti električne podpore dovolj zmogljiv za solidne pospeške v primeru prehitevanj. Na nekaj več kot stotih kilometrih poti smo v povprečju porabili 7,8 litra bencina, pri čemer smo polovico prevozili po avtocesti, preostanek pa po regionalnih cestah in v mestu.
Varaždin je vsekakor zanimiva enodnevna turistična destinacija, ki gostu v prvi vrsti ponuja domačnost. Naš izlet z MG-jem HS v tem zanimivem mestu je minil, kot bi trenil, in počasi smo se odpravili nazaj proti Sloveniji.
