Kolumna Aljoše Ternovška: Tako je to s tradicijo. Zdaj je in čez nekaj časa je ni več

Nekoč je bil Kresnik, bog sonca, ognja, strele. Častil se je s prižiganjem kresov ob solsticiju. Nato ga je počasi zamenjal Janez Krstnik, ki goduje 23. junija. Kresovanja so ostala, ampak prižiganje kresov se je začelo uporabljati tudi za obrambo pred Turki. Po navadi so bili kresovi postavljeni na vrhu hriba in so tako najlažje opozarjali ljudi na vdor sovražnikov. Kresovanje se je preneslo tudi na prvi maj kot spomin na krvave dogodke v Chicagu, spomin na boj za delavske pravice. Danes so kresovanja na praznik dela redkost.

Tako je to s tradicijo. Zdaj je in čez nekaj časa je ni več. Vedno znova imamo nove tradicije. Recimo, že tradicionalno nismo praznovali novega leta na ulicah in trgih. Kdaj pa nekaj postane tradicija? Recimo, preden je krompir prišel v naše kraje, ni bil tradicionalna jed, tudi koruza ne, prav tako ne ajda ali cojzla, poimenovana po Žigi Zoisu, ki jo je prinesel iz dežele Tatarov in Slovence rešil lakote.

V moji mladosti nismo praznovali božiča. Daril ni nosil Božiček, ampak Dedek Mraz. Prvega januarja smo se vsi zbrali pri dedku in babici, razdelili darila, poslušali novoletni koncert, gledali smučarske skoke in jedli sarmo. Kdo je pred nekaj leti vedel za črni petek? Ne mislim borznega zloma, ampak popuste, ki so postali tradicionalni.

Tradicijo ustvarjamo ljudje, in ker se ljudje spreminjamo, ker živimo v drugačnih življenjskih razmerah, se spreminja tudi tradicija. Lepo je, če se določene stvari ohranijo kot tradicija, toda nekaterim ni dovoljeno, da bi ohranili svojo tradicijo. Recimo Indijanci. Izgnani z lastne zemlje in potisnjeni v rezervate. Zakaj njim ni dovoljeno ohranjati svoje tradicije, medtem ko sedanji ameriški kmetavzi na ves glas kričijo, da želijo ohraniti ameriške vrednote, tradicijo, pred priseljenci? Čigava tradicija je več vredna? Saj tudi v Evropi narašča ta neverjetni gon po ohranjanju evropskih vrednot, evropskega načina življenja. Kaj točno to pomeni? Od kdaj se šteje, da imamo v Evropi ta način življenja? Pred kolonizacijo Afrike, Amerike, Azije? Ali pomeni ta način življenja izkoriščanje naravnih bogastev in ljudi z drugih kontinentov? Namreč zdaj nikakor niso dobrodošli. Postavili smo jim bodečo žico na mejo. Zaradi "neodgovornih mater" se utapljajo otroci v naših rekah. Zdaj, ko smo si prigarali ta naš način življenja, jih ne potrebujemo več. Zdaj, ko so države samostojne, ko smo jim prepustili njihovo zemljo, ko smo opustošili, kar se je opustošiti dalo, ko nimajo hrane, zdravil, ko smo jim prodali orožje, da se lahko pobijajo med sabo in posledično bežijo pred spopadi, pa nimajo vstopa v raj, ki je zgrajen na njihovih plečih.

Če gremo še malo pred svoj prag. Tudi mi Slovenci ne izostajamo v boju za tradicionalnimi vrednotami. Vse proslave v zadnjem letu in pol so bile zelo "tradicionalne". Slovensko zastavo v vsak šolski razred namesto Tita. Imamo festival domoljubne pesmi in še bi se našlo teh tradicijo opevajočih dogodkov, pobud, zahtev. In ravno zaradi takih dogodkov, pobud in zahtev se mi je tradicija zagabila. Kako naj bom ponosen na našo narodno tradicijo, če jo izkoriščajo za hujskanje proti vsem, ki niso Slovenci. Tradicija se zlorablja za širjenje nacionalizma, za okrepitev "nacionalne zavesti". Ampak v slovensko tradicijo spadajo tudi Vodnik, Zois, Linhart, Prešeren, Cankar, Mušič, Kobilca, Jakac, Jakopič, Gallus, če omenim samo nekatere iz preteklosti. V našo tradicijo spada tudi narodnoosvobodilni boj.

Tradicija je močna stvar in zato jo morajo čuvati modri ljudje. Ljudje, ki nimajo potrebe po moči, po izrabljanju te. Ljudje, ki vedo, da se svet vrti, in so odprti za vedno nove tradicije.