Labodji spev nebeškega velikana, največjega transportnega letala na svetu

Vzpon in padec letala An-225 Mrija. Od sovjetskih vesoljskih sanj do nepogrešljivega heroja globalne logistike in tragičnega konca v ognju vojne.

An-225 je bilo največje transportno letalo na svetu, dokler ni bilo uničeno ob invaziji Rusije na Ukrajino.
An-225 je bilo največje transportno letalo na svetu, dokler ni bilo uničeno ob invaziji Rusije na Ukrajino.
Mproslav Kaplun
Datum 8. februar 2026 06:30
Čas branja 3 min

Svet letalstva je v svoji zgodovini videl mnogo impresivnih strojev, a le eden je nosil naziv nespornega kralja neba. Antonov An-225 Mrija (v ukrajinščini sanje) ni bil le letalo; bil je simbol človeškega inženiringa, ki je kljuboval gravitaciji in logiki. S svojimi šestimi motorji in razponom kril, ki bi skoraj prekrila nogometno igrišče, je letalo An-225 desetletja vzbujalo strahospoštovanje, kjer koli se je pojavilo njegovo mogočno podvozje z 32 kolesi.

Zgodba o mriji se je začela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v takratni Sovjetski zvezi. Inženirji v Kijevu so dobili skoraj nemogočo nalogo: zgraditi transporter, ki bo sposoben na svojem hrbtu nositi sovjetski raketoplan Buran. Da bi to dosegli, so vzeli osnovo že tako velikega letala An-124 Ruslan, ga podaljšali, mu dodali dva dodatna motorja Progress D-18T in mu nadeli značilen dvojni rep, ki je omogočal stabilnost pri prevozu ogromnih zunanjih tovorov.

Prvič je poletelo leta 1988 in takoj podrlo na stotine svetovnih rekordov. Vendar pa sta razpad Sovjetske zveze in ukinitev vesoljskega programa Buran skoraj zapečatila njegovo usodo. Letalo je leta obležalo v skladišču, služilo za rezervne dele, dokler se na prelomu tisočletja niso zavedeli njegove prave vrednosti v civilnem transportu.

Ko je bila mrija leta 2001 ponovno usposobljena za lete, je postala obraz podjetja Antonov Airlines. Njene zmogljivosti so bile osupljive: maksimalna vzletna masa je bila neverjetnih 640 ton, v svojem trebuhu je lahko nosila do 250 ton tovora, razpon kril je bil 88,4 metra, dolg je bil 84 metrov. Mrija je postala rešilna bilka za logistične izzive, ki jih nobeno drugo letalo ni moglo rešiti. Prevažala je ogromne generatorje za elektrarne, vlake, vetrne turbine in celo celotne flote tovornjakov. Med pandemijo covida je imela ključno vlogo pri hitrem prevozu ogromnih količin medicinske opreme iz Kitajske v Evropo, s čimer je znova dokazala svojo nezamenljivost.

Konec legende se je zgodil na najbolj krut način. 24. februarja 2022, ob začetku ruske invazije na Ukrajino, je bilo letališče Hostomel blizu Kijeva ena prvih tarč napada. Mrija je bila takrat v hangarju na rednem vzdrževanju, eden od njenih motorjev pa je bil razstavljen, kar je preprečilo hiter umik na varno v tujino.

V dneh silovitih bojev za letališče je bila Mrija ujeta v navzkrižni ogenj. Satelitski posnetki in kasnejši videoposnetki s tal so potrdili najhujši strah letalskih navdušencev: hangar je bil uničen, sprednji del letala pa je popolnoma zgorel in se sesedel. Svet je izgubil svojo največjo ptico. Uničenje letala An-225 je v Ukrajini in po svetu odjeknilo kot globoka čustvena izguba, saj je veljalo za nacionalni ponos.

Kljub katastrofalnemu uničenju upanje ostaja. Podjetje Antonov je potrdilo, da obstaja drugo, nikoli dokončano ogrodje velikana An-225, ki je bilo desetletja varno shranjeno. Ukrajinske oblasti so napovedale ambiciozen projekt obnove, ki naj bi stal več kot 500 milijonov dolarjev. Čeprav so stroški astronomski in bi zahtevali uporabo delov uničenega letala ter sodobno tehnologijo, ostaja želja po vrnitvi mrije v zrak močnejša od uničenja.

Mriya danes živi v digitalnem svetu (kot dodatek v Microsoft Flight Simulatorju, kjer denar od prodaje zbirajo za njeno obnovo) in v srcih vseh, ki so kdaj zrli v nebo, ko je mimo letela ta jeklena gora. Čeprav je fizično letalo morda uničeno, duh inženirske drznosti, ki ga je ustvarilo, ostaja nezlomljiv.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Ali bi na morebitnih predčasnih volitvah še enkrat volili enako?
Da.
80%
874 glasov
Ne, volil bi drugo stranko.
6%
67 glasov
Ne, na zadnjih volitvah sem volil, zdaj pa ne bi.
1%
14 glasov
Na zadnjih volitvah nisem volil, zdaj bi.
2%
20 glasov
Na zadnjih volitvah nisem volil, tudi zdaj ne bi.
1%
9 glasov
Nasprotujem predčasnim volitvam.
5%
51 glasov
Predčasnih volitev ne bo.
4%
42 glasov
Volitve me ne zanimajo.
1%
15 glasov
Skupaj glasov: 1092
Domov next
Predstavljamo novo menijsko vrstico
Spoznajte nove funkcije in odkrijte, kako lažje najdete vsebine.
Onboarding next
Domov Domov next
Domov
Tvoja vstopna točka v Večer.
Vse najpomembnejše novice in zgodbe na enem mestu.
Minuta Minuta next
Minuta
Najhitrejši pregled dneva.
Ključne informacije na kratko, da vedno veš, kaj se dogaja.
Igre Igre next
Igre
Vsak dan nov izziv.
Sprosti se z igrami in preizkusi svoje znanje ter spretnosti.
Podkasti Podkasti next
Podkasti
Vsebina za poslušanje kjerkoli.
Zgodbe, pogovori in razlage tem, ki zaznamujejo dan.
Prijava Zapri
Profil
Tvoje nastavitve na enem mestu.
Upravljaj profil, naročnino in prilagodi vsebine svojim interesom.