Navadna ali evropska smreka (Picea abies) je najbolj pogosto zastopana drevesna vrsta v slovenskih gozdovih. Razlog za to so načrtne zasaditve smreke v 18. in 19. stoletju. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je naravnih smrekovih rastišč v Sloveniji sicer malo, hkrati pa sta zlasti Štajerska in Gorenjska gosto zasmrečeni. Poslanstvo ZGS so ohranjanje in sonaravni razvoj slovenskih gozdov in vseh njihovih funkcij ter ohranjanje narave v gozdnem prostoru za sedanje in prihodnje rodove. Letos z akcijo Zlata vrednota za slovenske gozdove ozaveščajo javnost, kako prepoznati okrasna drevesca, ki so zrasla v Sloveniji in so opremljena z nalepko zlate barve. Na njej je napis Darilo gozda vašemu domu, ki potrjuje, da so ta drevesca zrasla v slovenskem gozdnem prostoru, na površinah, kjer bi jih tudi sicer posekali (pod daljnovodi, na zaraščajočih kmetijskih površinah, na cestnih brežinah, v pregostem mladem gozdu). Nalepke, ki jih podeljuje ZGS, so letos prvič na razpolago brezplačno. Pomembno je vedeti, da je okrasna drevesca po praznikih prepovedano samovoljno saditi v gozdove, saj lahko v gozd prinesejo škodljivce in bolezni.
Med delimo po izvoru na cvetlični med in med iz mane. Mana je sladek in lepljiv sok, ki ga izločajo drevesne ušice, škržati in kaparji, potem ko vsrkajo rastlinski sok listavcev in iglavcev. Mano poznamo tudi kot medeno ali sladko roso. Čebele nabranim sladkim kapljicam primešajo izločke lastnih žlez in jih skladiščijo v celice satja. Glavna čebelja paša na smreki se začne v času cvetenja bezga med majem in junijem. Zanimivo je, da čebele bezga sploh ne marajo. Smrekov med je srednje sladek. Ima značilno temno rjavordečkasto barvo z vonjem po sirupu iz smrekovih vršičkov, smoli ali lubju iglavcev. Aroma nas spominja na suho sadje, zeliščne bonbone, fige, orehe, lešnike, praženo kavo. Smrekov med običajno ne kristalizira in se zaradi lepljivosti rad lepi na jezik in nebo. Je precej gost in na površini sijoč. Ta vrsta medu je bogata z mineralnimi snovmi, sladkorji, aminokislinami in encimi. V ljudskem zdravilstvu ga uporabljajo kot zdravilo proti raznim pljučnim boleznim. V kulinariki pa se je izkazal kot idealna surovina pri pripravi mlečnih jedi in raznih namazov.
Drevesna vrsta navadne smreke izvira iz severne, srednje in vzhodne Evrope. Zaradi relativno hitre rasti in gospodarske uporabnosti se je hitro razširila tudi pri nas. Na območju turistične destinacije Rogla-Pohorje so gozdovi večinoma smrečni. Znamenita Pot med krošnjami je speljana prav med smrekami.
Kaj pa botanične značilnosti navadne smreke? Je srednje do hitro rastoča drevesna vrsta, ki lahko doseže višino do 60 metrov. Ima plitek, a široko razvejan koreninski sistem. Stožčasto krošnjo sestavljajo navzdol viseče veje. Deblo je ravno, ima sivorjavo lubje. Smreka je zimzeleni iglavec s temnozelenimi, do 2,5 centimetra dolgimi iglicami. Pokončna ženska socvetja so rdeče barve in so v zgornjem delu smrekine krošnje. Moški cvetovi so manjši in rumenkaste barve. Cveti od konca aprila do konca maja. Do 16 centimetrov dolgi storži dozorijo v mesecu oktobru. Mladi storži so sprva zelene in rdečkaste barve, kasneje pa se povesijo in obarvajo v rjavo.
Dobro uspeva na vseh področjih, sončnih, polsončnih in senčnih legah. V Sloveniji najdemo navadno smreko vse do zgornje gozdne meje, ko se gozd začne redčiti in na koncu izgine. Najbolj ji ustrezajo sveža in zračna tla bogata s hranili. Zelo dobro prenaša urbane onesnaževalce in veter. Občutljiva je na škodljivce, med katerimi prevladuje lubadar.
Smreka je drevesna vrsta, ki se v mnogih državah uporablja kot okrasno božično drevo. Med njimi izstopa navadna ameriška duglazija (Pseudotsuga menziesii), ki je samorasla v zahodnem delu ZDA. Imenuje se po škotskem botaniku Davidu Douglasu (1799-1834). Ta vrsta smreke je vsaj za 40 metrov višja od navadne smreke.
Navadna smreka ima mehak in elastičen les. Zaradi teh lastnosti jo slovenski lovci še danes uporabljajo za postavitev visokih prostostoječih prež oziroma opazovalnic. Smreko in tudi druge drevesne vrste nemalokrat prerašča navadni bršljan (Hedera helix), vedno zelena vzpenjalka. Iz nektarja bršljanovih cvetov čebele pridobivajo bršljanov med, ki je prav poseben in redek med.
- Borut Ambrožič je predsednik Hortikulturnega društva Maribor, naravovarstvenik, zagovornik zelenega turizma in imetnik certifikata Naše najboljše.
