(NA ŽLICO) Bomo pekli za praznike? Bomo!

Pa smo zakorakali v praznični december. Po mestih in vaseh že svetijo praznične lučke, v kuhinjah so že stekle priprave na praznično peko. Seveda ne v vseh. Navsezadnje lahko v slaščičarnah, pekarnah in drugih trgovinah kupimo že narejeno pecivo najrazličnejših oblik in okusov in včasih je tudi težko opaziti, da ni narejeno doma. Nekateri pa vendarle vztrajamo pri tradiciji in se decembra lotimo praznične peke (tudi Večerova ekipa peče piškote že skoraj 15 let).

Da ne bo nepotrebne panike, si pripravimo okviren načrt. Najprej, kaj bomo sploh pekli. Prva odločitev v Sloveniji je seveda vezana na potico. Bo ta na mizi tudi na božični večer, ne le ob velikonočnih praznikih? Bodo to različni piškoti? Bo letos na seznamu peke kaj novega ali se bomo držali že znanega? Kaj pa kakšna štruca, kvašena in polna suhega sadja, ali slovita nemška božična štruca z marcipanom? Bomo izbrskali kakšno sladico, značilno za oddaljene dežele, v katerih tudi praznujejo božič? Morda pa bomo namesto cele serije piškotov pripravili praznično torto? Z biskvitom in nadevom, kot sta nam najljubša, le okrasimo jo z belo maso ali premažemo s smetano in okrasimo z značilno decembrsko dekoracijo v rdečih, zelenih in zlatih tonih? Izbire je več kot dovolj, tako da odločitev ne bi smela biti težka.

Od načrta do seznama

Ko se odločimo, kaj bomo pripravljali, naj bo naslednji korak seznam potrebnih sestavin. Že res, da brskanje po receptih terja nekaj časa, a ta ni porabljen zaman. Ni namreč najbolj prijetno, ko ugotovimo, da nam manjka katera bistvena sestavina. Osnovne so seveda moka, maslo (veliko jih sicer uporablja margarino, a okus piškotov, pripravljenih z maslom, je neprimerljiv z okusom tistih, pri katerih uporabimo margarino), jajca in sladkor. Potem pa čokolada in kakav v prahu, vaniljev sladkor, pecilni prašek, limonina in pomarančna lupinica, temna in bela čokolada (pa še ne tako zelo znana ruby čokolada, ta je roza barve), pisani okraski in pa mleti orehi, lešniki in/ali mandlji. Že s temi sestavinami lahko pečemo piškote različnih oblik in okusov, če na seznam dodamo še pistacije, marcipan, nugat, kokosovo moko, kavo v prahu in kandirano sadje, pa že imamo izjemno ustvarjalno okolje. A pri decembrski peki to ni najbolj pomembno.

Tudi najbolj preprosti piškoti iz le nekaj snovnih sestavin bodo pričarali pravo praznično vzdušje, če bodo narejeni s pozornostjo in veliko ljubezni. Včasih že malo dodanega cimeta ali mletih klinčkov napolni kuhinjo s prazničnimi vonjavami. Še posebej pa bodo doma pečeni keksi teknili, če bodo z mamicami, babicami ali tetami pekli tudi otroci. Nič hudega, če bo kuhinja malce zapackana in bosta moka in sladkor povsod naokoli. Saj so vendar prazniki!

Piškoti

Peka piškotov je nekoliko lažja od priprave sladic iz kvašenega, paljenega ali biskvitnega testa. Sploh biskvitno testo je nekoliko zahtevno, saj ne sme počivati, pri kvašenem testu pa je treba biti predvsem natančen pri odmerjanju sestavin in gnetenju, da sladica na koncu ni trda in suha. Pri pripravi piškotnega testa pa ni nič narobe, če sproti dodajamo nekatere sestavine. Na primer, če se testo kljub natančnemu tehtanju drobi, dodamo nekaj tekočine ali smetane, če se lepi pa malo moke ali mletih oreškov. In še eno veliko prednost ima piškotno (ali krhko) testo. V hladilniku ga lahko, zavitega v prozorno folijo ali v dobro zaprti škatli, hranimo več dni, tudi zamrznemo ga lahko in zmehčamo, ko imamo čas za peko. Piškotno testo tako ali tako mora počivati na hladnem vsaj eno uro, preden ga začnemo valjati in izrezovati različne oblike. Le testa za brizgane kekse in druge iz nekoliko mehkejšega testa ne dajemo na hladno pred uporabo, ampak testo na pekač brizgamo takoj, ko ga zamesimo.

Igrajmo se z okusi

Za različne okuse piškotov lahko testu dodajamo različne arome, od vaniljeve, če želimo zelo aromatične kekse, do mandljeve, ki bo prispevala nekoliko grenkobe. Ta pride prav pri znamenitih italijanskih amaretih in še nekaterih drugih italijanskih sladicah.

Drobno narezano kandirano sadje bo prav tako dalo poseben okus različnim piškotom (in seveda štrucam ali sadnim kruhom), dodani orehi, mandlji, lešniki ali kokosova moka pa bodo običajne piškote naredili še bolj okusne. Nekoliko bolj imenitne piškote dobimo, če v testo dodamo zdrobljen marcipan ali mlete pistacije, uporabna pa je seveda tudi pasta iz teh oreškov. Če piškote s pistacijo (ali marcipanom) zlepimo skupaj z nugatovo kremo in prelijemo s temno čokolado, dobimo že prav imeniten piškot.

Odlična kombinacija sta tudi čokolada in pomaranča. Stopljeno čokolado in lupinico pomaranče damo že v testo, piškote pa potem premažemo s sladkorno glazuro z dodatkom pomarančnega soka. Na vrh še košček kandirane pomaranče ali tanek trak pomarančne lupinice in slasten piškotek je gotov. In še en namig - če namesto dela masla za piškote uporabimo malo svinjske masti, bodo piškoti še bolj krhki. Vanilice, majhni zalogajčki, ki so se po svetu razširili iz Srbije, pa so itak narejeni le s svinjsko mastjo. Okus je nebeški.

Kaj z beljaki?

Če nam ostanejo beljaki, lahko naredimo makrone ali pa cimetove zvezdice, ki jih sploh ni treba peči, le na pladenj jih naložimo in sušimo čez noč. Beljakom lahko dodamo tudi instant kavo ali prah za kapučino (ali kak drug okus), nabrizgamo kupčke in jih spečemo na nizki temperaturi, potem pa prelijemo s čokolado, ki smo ji dodali malo kave. Ali pa naredimo preproste kokosove makrone.

Iz beljakov, stepenih s sladkorjem, lahko naredimo tudi okraske za piškote. Z dresirno vrečko z ozkim zvezdastim nastavkom na testo nabrizgamo obročke, kvadrate, srčke, odvisno od oblike piškota. Pečemo na nekoliko nižji temperaturi (okoli 150 stopinj), da beljak ne porjavi prehitro. Še posebej bodo takšni piškoti lepi na oko, če jih okrasimo z rdečo kandirano češnjo ali kupčkom rdeče marmelade.

Morda za konec še nasvet za peko. Piškote večinoma pečemo v pečici, ogreti na 175 do 180 stopinj, okoli deset minut. Natančen čas peke je težko določiti, saj ni odvisen le od pečice, ampak pa tudi od sestavin, iz katerih smo pripravili testo, zato se je najbolje zanesti na preprost preizkus. Po osmih minutah odpremo pečico in s prstom potipamo piškot. Če je po vrhu še nekoliko mehak, je čas, da pekač vzamemo iz pečice. Piškoti se namreč med ohlajanjem na rešetki še nekoliko strdijo oziroma posušijo in so potem pravšnji, da se v ustih samo še razlezejo v čudovit okus. Če bomo piškote predolgo pustili v pečici, bodo postali trdi in se bodo drobili.