Velikonočni prazniki so razen božičnih tisti, pri katerih je tradicija najmočneje zakoreninjena. Že mogoče, da se vsake toliko začne pogovor, da bi pa "letos morda naredili nekoliko drugače", a konča se večinoma tako kot prejšnja leta. Na mizi so tradicionalne jedi, novosti si le tu in tam utrejo pot na mizo. Za božično večerjo še morda, za velikonočni zajtrk pa skorajda nikoli. Trdo kuhana in lepo obarvana in okrašena jajca, hren z dodatki ali brez njih, kuhana klobasa, večinoma kranjska, kos sočne, kuhane šunke in potica. Morda še mlada čebula, na primorskem seveda pinca - in je v glavnem to za velikonočni zajtrk. Ta je pri mnogih tako obilen, da kosilo skorajda ni potrebno, pa vendar si potem nekaj kot glavni dnevni obrok pripravimo na velikonočni ponedeljek.
Lahko pa spremembe začnemo postopoma, uberemo nekakšno srednjo pot. Če začnemo pri jajcih. Tradicijo ohranimo tako, da vsak pri mizi dobi en pirh, druga jajca pa pripravimo nekoliko drugače. Nadevamo jih. Prerežemo jih po dolgem, previdno izdolbemo rumenjak in ga v skledi zmešamo z nekaj drugimi sestavinami. Z malo masla, kaprami, sardelnim filejem, soljo, poprom in kislimi kumaricami, spasiranimi v gladko zmes, napolnimo izdolbene polovice jajc in jih lepo okrasimo. Prav pride vejica peteršilja, drobnjaka ali timijana, ščepec rdeče paprike ali tanka rezina redkvice. Ne le, da bodo tako pripravljena jajca izjemno okusna, tudi pravi okras praznične mize bodo.
Tudi pomladni zelenjavni krožnik zna biti prava osvežitev velikonočnega zajtrka (ali pa uvod v kosilo). Šparglji kar vabijo, mlado korenje tudi, nekaj rezin paprike (nič narobe, čeprav ni sezona) in kumaric narežemo na večje paličice, zraven pa ponudimo kakšno gosto omako. Lahko je kombinacija hrena in sveže rdeče pese z malo kisle smetane ali pa jogurt z zelišči (dodamo sesekljano baziliko, peteršilj li drobnjak, tudi koriander bo omaki dal zanimiv okus). Ob hrenu, ki je na velikonočni mizi obvezen, bo prav prišlo tudi nekaj novega. Sveže naribani hren zmešamo z drobno naribanimi jabolkom in sladko ali kislo smetano, še boljši bo z bučnim oljem in malo kisle smetane. Če mu dodamo še sesekljano kuhano jajce in sesekljane bučnice, imamo že popoln namaz za velikonočni kruh.
Medena šunka
Tudi velikonočna šunka je v nedeljo zjutraj nepogrešljiva. Lahko jo zgolj skuhamo, lahko jo pripravimo pečeno v testu ali brez. Lahko pa se malo poigramo in pripravimo medeno šunko. Potrebujemo poljubno velik kos kuhane prekajene (ali tudi neprekajene, ravnamo se po okusu) šunke s kožo. V kožo z ostrim nožem zarežemo kvadratke. Premažemo z oljem in potresemo z mešanico mletega pimenta in klinčkov, dodamo lahko tudi ščepec cimeta. Damo na pekač, obložen s papirjem za peko. V skledi zmešamo med, malo kisa, eno žličko sojine omake in ščepec mlete rdeče paprike ter s čopičem premažemo šunko. Pečemo v pečici, ogreti na 170 stopinj, 50 minut. Potem šunko premažemo z ostankom medene mešanice in pečemo še 20 do 30 minut. Koža mora biti hrustljavo zapečena, zato lahko zadnjih deset minut peke temperaturo pečice zvišamo na 220 stopinj (zadnjih deset minut). Ko šunko vzamemo iz pekača, jo zavijemo v alu folijo in pustimo počivati 15 minut, potem jo narežemo na tanke rezine in postrežemo s hrenom.
Tako pripravljeno šunko lahko postrežemo tudi za kosilo. Zraven pripravimo solato. Da ne bo vsakdanja, uporabimo belgijski radič (vitlof), na rezine narezan por, malo zelene in rdeče paprike, koruzo in na paličice narezano korenje. Za preliv uporabimo jogurt, malo majoneze in gorčice ter veliko žlico hrena, namesto hrena pa lahko uporabimo tudi sesekljan čemaž.
Kaj za kosilo
Nič ne bo narobe, oziroma ne bomo se odpovedali tradiciji, če si bomo med velikonočnimi prazniki namesto šunke omislili pečeno svinjsko kračo, lahko pa tudi jagnječje stegno. Z jagnjetino se od začimbnic izjemno lepo sklada rožmarin, tudi strok česna (nikakor ne več, da okus ne prevlada) bo jagnjetini le še okrepil okus. Pa sol in poper seveda. Proti koncu peke damo v pekač na večje rezine narezano različno zelenjavo (paprika, bučke, koleraba, repa), ki bo zavoljo peke v soku, ki nastaja med peko mesa, izjemno okusna. Lahko pa najprej skuhamo rdečo peso, jo narežemo na čisto tanke rezine, ocvremo, potresemo s cimetom in prelijemo z medom. Lep sklad okusov bo na prazničnem krožniku.
Seveda na tak praznik, kot je velika noč, ne moremo brez sladkega. Potica in pinca sta pri nas kraljici velikonočne mize, poznamo pa tudi italijansko colombo (kar pomeni golobica). Gre za italijansko velikonočno specialiteto iz rahlega kvašenega testa v obliki golobice, okrašene z mandlji in sladkornim oblivom. Lahko pa seveda pripravimo tudi kaj drugega. V modelčkih za mafine naredimo majhne tortice in jih okrasimo s čokoladnimi ali pisanimi majhnimi jajčki, da jim damo velikonočni pridih. Lahko si tudi naložimo nekaj več dela in doma naredimo polnjena čokoladna jajca (za oblikovanje uporabimo balone ali plastične modele v obliki jajc). Lahko na primer naredimo sadna nabodala. Na lesene ali kovinske paličice nabodemo kose raznobarvnega sadja (kolobarji banane, jagode, grozdje, kivi, krhlji mandarine, vmes lahko damo tudi kocko sira), saj ob potici, ki manjka le na redko kateri mizi, bolj tekne nekaj sadnega kot še kakšna druga izdatna sladica. Karkoli pa bomo pekli oziroma pripravljali, ne pretiravajmo s količinami, da nam hrana ne bo ostajala in bi jo celo morali zavreči.
Kam z ostanki
A kakorkoli načrtujemo, nekaj hrane vedno ostane, tudi trdo kuhanih jajc. Ta lahko uporabimo za pripravo različnih solat. Riževa ali iz testenin z dodatkom zelenjave ali stročnic. Na rezine narezana kuhana klobasa, malo rdeče čebule, narezana kuhana jajca in bučno olje bodo okusna malica ali zgodnja večerja. Ostanke šunke lahko narežemo na kocke in jih dodamo francoski solati, na tanke rezine narezano šunko lahko spečemo z umešanimi jajci in imamo izdaten zajtrk. Pa tudi za dober sendvič lahko uporabimo kuhano ali pečeno šunko. Kruh ali žemlja, na tanko premazana s hrenom (ki tudi večinoma ostaja po obilnem zajtrku) in z dodatkom rezine šunke, bo tudi teknila. Lahko pa večji kos kuhane šunke uporabimo tudi za pripravo jote ali ričeta. V nekaj dneh bomo tako uporabili vse ostanke prazničnih jedi.
Recept: Mini pletenice z makom
50 dag mehke moke
1 kocka kvasa
2,5 dl mleka
1 žlička sladkorja
ščepec soli
1 rumenjak
1 žlica makovih zrn
Moko presejemo, na vrhu naredimo vdolbino in vanjo nadrobimo kvas. Potresemo s sladkorjem, malo premešamo in dolijemo 1 dl mlačnega mleka (mleko ne sme biti vroče, sicer kvas ne bo vzhajal; če bo hladno, kvas prav tako ne bo pravilno vzhajal oziroma bo vzhajal zelo počasi; idealna temperatura kvasa je okoli 35 stopinj). Z vilicami premešamo, potresemo z moko in pustimo vzhajati 15 do 20 minut. Posodo med vzhajanjem kvasa pokrijemo s krpo. Ko kvas naraste in se pojavijo mehurčki, počasi vmešamo moko, postopoma dolivamo mleko in dodamo še ščepec soli. Mesimo, dokler testo ne postane gladko in elastično, ponekod se pojavijo mehurčki. Znova ga pustimo vzhajati v pokriti posodi, testo naj miruje 30 do 45 minut. Testo potem oblikujemo v svaljke in iz njih spletemo pletenice in konce stisnemo skupaj, da dobimo nekakšno gnezdo.
Pečico nastavimo na 220 stopinj. Pekač obložimo s papirjem za peko in nanj naložimo gnezda. V sredino damo trdo kuhano jajce in ga vtisnemo v testo. Gnezda naj vzhajajo 20 minut, potem jih premažemo z razžvrkljanim rumenjakom, potresemo z makom in damo v pečico, v katero smo na dno dali posodico z vodo. Gnezda pečemo 20 do 25 minut.
Namesto maka lahko uporabimo tudi beli ali črni sezam, prav tako lahko iz testa oblikujemo pletenice ali naredimo druge poljubne oblike.
