Lani je v prometnih nesrečah na slovenskih cestah umrlo 71 ljudi, najmanj, odkar jih preštevajo. Seveda te številke ne morejo biti razlog za neko pretirano zadovoljstvo - že če bi v nesreči umrl samo eden, bi to bilo preveč. Saj, če se nesreča zgodi v Tunguziji, nas to ne zanima, razen če tja, v vzhodno sibirsko tajgo, trešči asteroid, kot se je zgodilo na začetku 20. stoletja. Ko pa na cesti nekdo umre pred "našimi vrati", je to tragedija, vredna razmisleka.
Po tej cesti se pogosto vozim, pred mesecem sem plačal tudi kazen za prekoračitev dovoljene hitrosti (sicer minimalno) v Moškanjcih in se nisem ne jezil ne pritoževal - napako sem policistu priznal, da se je naposled, ob enajstih zvečer, še kao opravičeval, da pač iz elektronske radarske naprave ne more izbrisati tega mojega malega greha ... Minulo nedeljo, 25. maja, se je tam blizu, na cesti iz Borovcev proti Spuhlji (na območju Policijske postaje Ptuj), zgodila smrtna nesreča zaradi neprilagojene hitrosti. Kar stisnilo me je pri srcu. Ne da bi se poznali, smo se morda na cesti že srečali, peljali mimo drug drugega, potem pa v trenutku pok in konec življenja ... V nedeljo popoldne, ko še nisem vedel za nesrečo, so me prav na tem odseku prehitevali mnogi naspidirani vozniki, ki se jim je mudilo, ne vem kam. A je res bolje ne priti na cilj, kot priti prepozno?
Konec februarja se je huda prometna nesreča zgodila v moji občini Miklavž na Dravskem polju. Na Cesti v Rogozo je ena oseba izgubila življenje, potem ko je voznik osebnega vozila, v katerem sta bila še dva sopotnika, trčil v drug avtomobil. Trčenje je bilo usodno za mladoletnega sopotnika v vozilu. Stisnilo me je pri srcu in še mi je hudo - te ljudi poznam.
Pozdravljam idejo mariborskega župana Saše Arsenoviča, ki bi v mestu še večkrat uvedel omejitev hitrosti na 30 kilometrov na uro
Kakorkoli kaznovali in omejevali hitrost, žal ne pomaga. V človeški naravi je, da se prej kot hitrosti boji višine. Kako hitro drvi avto, se zaveš šele, ko to hitrost slišiš, ko stojiš na pločniku ali pa na avtocesti pomotoma "odpreš šipo". Zato pozdravljam idejo mariborskega župana Saše Arsenoviča, izrečeno v intervjuju za Večer: "Bi pa zaradi varnosti na cesti verjetno še večkrat uvedel omejitev hitrosti na 30 kilometrov na uro. Zelo se igram z idejo, da bi v mestu na splošno imeli cono 30 po vzoru mest, o katerih sanjamo in za katera mislimo, da so bolj razvita."
Jaz pa bi poslal tistega, ki se mimo vrtca in šole vozi 60 km/h (in se mu to zdi zelo zelo počasi) direktno na Goli otok.
