(REPORTAŽA) Jazz mlin v Prlekiji povezuje ljudi različnih generacij

Gajševci so majhna vas v Prlekiji. Toliko majhna, da jo zgrešiš, če ne veš, kam greš. Toliko velika, da je v enem samem večeru postala prestolnica swinga. Tik ob jezeru, kjer se nebo in voda poleti lenobno zrcalita, stoji star mlin. V njem pa že desetič zapored zaživi nekaj, kar ni niti samo koncert niti samo dogodek, ampak neka posebna, redka družabna zlitina. Tako Jazz mlin predstavi Jože Zadravec, Prlek, mednarodno priznan glasbenik, ki je poleg produkcije in glasbene izvedbe tudi programski vodja prireditve.

Približno 400 obiskovalcev v vasi, ki šteje le 12 hiš, je do zdaj obiskalo Jazz mlin, ki se odvija vsako leto v domu oziroma mlinu Dušana in Danice Stajnko. Festival in Jazz mlin organizira Društvo 29a. Po koncu festivala Re:Pannonia, ki je letos praznoval desetletnico, sem nekatere člane društva obiskala na sedežu društva v Logarevcih 29a, pod okriljem katerega deluje tudi Art galerija Jurak. Kipar Robert Jurak je namreč predsednik Društva 29a, ki ne organizira samo festivala Re:Pannonia in Jazz mlina, ampak številne druge kulturne dogodke, kot sta letošnja dogodka - predstavitev dokumentarnega filma Jana Cvitkoviča Gram srca in predstavitev knjige nekdanjega novinarskega kolega in člana Društva 29a Dejana Karbe Ničvredna in drugo. Jurak in Karba sta srce (beri motor) festivala Re:Pannonia. Pridružil se je tudi Branko Slavinec, župan Občine Križevci, ki ima okoli 3500 prebivalcev. Občina že več let podpira festival Re:Pannonia, "ker smo zelo ponosni na ta pomemben dogodek v naši občini in ker povezuje ljudi različnih generacij iz našega kraja in drugih krajev".

Praznik odnosa med izvajalci in publiko

Župan pravi, da za vsakim festivalom ostane neka sled. "Ne le zaradi dogodkov, ki se odvijajo na njem in nam polnijo dušo, ampak ostanejo tudi umetniški izdelki, ki krasijo našo občino. Zelo smo hvaležni Društvu 29a in vsem, ki festival podpirajo, in seveda tudi tistim, ki ga obiščejo. Občina finančno podpre festival, kolikor pač zmore. Sicer Društvo 29a na več načinov išče denar za izvedbo festivala, prijavlja se na različne razpise ministrstva za kulturo, išče sponzorje in tako naprej. Prleki smo namreč znani po tem, da ne popuščamo, da iščemo, dokler ne najdemo," pove Branko Slavinec.

Na festivalu se vsako leto predstavijo tudi lokalni rokodelci in pridelovalci hrane, pijače, medu in drugega. Festival Re:Pannonia je letos praznoval desetletnico, in kot vedno se je dogajanje zaključilo prav v Jazz mlinu, "ki ga z leti nismo le gradili kot dogodek, ampak kot prostor", dodaja Zadravec. Gre za prostor dialoga, umetnosti, poslušanja, estetike in spoštovanja. Zadravec pravi, da vsak, ki pride, čuti, da ne gre le za en koncert več v vrsti, "temveč za praznik odnosa med izvajalci in publiko, med krajem in umetnostjo, med preteklim in prihajajočim".

Letošnji vrhunec je bil nedvomno koncert Big Banda RTV Slovenija, ki letos praznuje 80 let obstoja. Pod vodstvom Lojzeta Krajnčana je zaigral v maniri Counta Basieja - swing repertoarja, ki ga Zadravec nosi s sabo že vse od svojega prvega stika z jazzom. "To je bil moj začetek. Moj vstop v svet glasbe. Zato sem vedel, da ta večer mora imeti tak zvok. Program sem sestavljal skrbno, nekaj skladb sem izbral sam, nekaj jih je predlagal Lojze, ki ima tudi osebne spomine na jazz srečanja v Radencih iz osemdesetih let. Nastopila je tudi izjemna vokalistka in prijateljica Ana Bezjak," pravi Zadravec.

Robert Jurak pristavi: "Jazz mlin ni le glasba, ampak se tam pred koncertom berejo pesmi." Letos so jih brali Klarisa Jovanović, Tine Mlinarič in Glorjana Veber. Za tehnično popolnost večera sta že tradicionalno poskrbela Peter Ošlaj kot tonski mojster in Marko Wolf za video, koncert je snemala RTV Maribor. Jurak še pove, da je bil idejni vodja, da se Zadravca, domačina, prijatelja in vrhunskega glasbenika, predstavi v Stajnkovem mlinu, Andrej Slavič pa je dodal: "In po v vseh letih odlične izvedbe Jazz mlina, ki ga res vrhunsko pripravi in izpelje naš Jože, vemo, da je bila odločitev prava."

Predskupina Bobu Geldofu

Jože Zadravec, ki si je po festivalu vzel nekaj prostega časa, ker še nima obveznosti, povezanih s svojimi glasbenimi nastopi in poučevanjem, na vprašanje, kdaj je začutil, da bo glasbenik, odgovori: "Najprej sem se navdušil nad igranjem harmonike, ker jo je igral moj starejši brat, potem je malo igral bobne; tudi mene je igranje bobnov navdušilo pri komaj šestih letih življenja v domačem Veržeju. Pustil sem harmoniko in se posvetil bobnom. Staršem so v glasbeni šoli v Ljutomeru, ki sem jo obiskoval, rekli, da sem zelo talentiran in tako se je moje življenje obrnilo na glasbeno pot." Šolanje je nadaljeval na Koroškem deželnem konservatoriju (Carinthian State Conservatorium) v Celovcu. Profesionalno svojo glasbeno kariero šteje od 18. leta naprej, "ker od takrat sem se lahko vozil sam na špile, prej sta me starša". Do zdaj je nastopal na številnih odrih doma in v tujini. Doma v Križankah, v Cankarjevem domu, na različnih festivalih po Sloveniji (Imago, Arsana, Lent, Soboško poletje). Nastopal je na številnih domačih in tujih televizijskih in radijskih prenosih. "Bil sem tudi v priznanih jazz klubih po Evropi, na večjih festivalih, kot so Nišville v Srbiji, na festivalu Sile Jazz Fest v Italiji, na poletnem festivalu v Osijeku na Hrvaškem, na festivalu v Ohridu v Makedoniji ter še marsikje drugje. Najbolj mi je ostal v spominu festival v Nišu, na katerem so res nastopala velika imena jazza, tudi Bob Geldof (ustanovitelj koncerta Live Aid), pred katerim smo bili predskupina," pove Zadravec. V svojem srcu ostaja preprost, skromen in prisrčen Prlek. Ni mu težko delati tudi na zemlji ali v gozdu, o čemer govori z velikim spoštovanjem, "ker sta zemlja in gozd življenje, iz katerih črpam svojo življenjsko energijo".

O idolih in njihovi iskrenosti

Na vprašanje o svojih vzornikih Zadravec pravi: "Mojih vzornikov je zelo veliko. In ne samo v svetu glasbe, ampak tudi ostali posamezniki, ki se ukvarjajo ali s komedijo ali športniki, predavatelji. Seveda imam za vse to eno listo. In, ja, sem fant z listami ... Pri vzornikih mi je vedno najbolj pomembno, da izpolnjujejo meni osebno všečne pogoje. Seveda izhaja to iz začaranega kroga, ker so mi ravno ti moji idoli oziroma vzorniki pokazali, kaj si želim. Najbolj pomembno je, da so iskreni. Da če nekdo poje, igra, kakorkoli nastopa, je pomembno, da mu verjamem. In kralj teh vzornikov je gospod Frank Sinatra. Ne samo glasbeno, ampak tudi njegova vizija in pogledi, kako bi naj kot družba lahko bili boljši."

Našteje jih še nekaj: Quincy Jones, Count Basie, Oscar Peterson, Roy Hargrove. "In spet, ena taka mešanica res žanrsko zelo različnih, ampak s skupno rdeče nitjo - njihov stil in prezenca: Roy Haynes, Steve Gadd, Irv Cottler (bobnar Franka Sinatre), Wolfgang Haffner, Steve Jordan, Butch Miles ... In še milijon jih je (smeh). Tukaj so še idoli, ki jih zelo rad spremljam, poslušam, berem: Conan O'Brien, Jon Stewart, Bill Burr, Ricky Gervais, Ted Gioia, Novak Djoković in mnogi drugi," dodaja Zadravec.

S katerimi glasbeniki vse pa je sodeloval? "To je večno vprašanje, a odgovor ni enostaven. Simone Zanchini (italijanski harmonikar), Martin Djakonovski (makedonski basist), Daniel Caccia (hrvaški pevec), Stefano Bedetti (italijanski saksofonist), Nina Strnad, Ana Bezjak, Vid Jamnik, Big Band RTV Slovenija, Primož Grašič, Marko Črnčec, Pero Lovšin, Tomo Jurak, Jure Ivanušič, Lidija Kodrič, Bilbi, J.Z. New Trio," so le nekatera glasbena imena, s katerimi je sodeloval, pove na koncu našega obiska.