Tradicionalno in sodobno: V mesecu ramazana naj bodo baklave izjema

Še do sončnega zahoda v soboto, 23. maja, traja ramazan, mesec posta, s katerim več kot milijarda in pol muslimanov po vsem svetu čas nameni duhovnosti in očiščenju, dobrodelnosti, molitvi in ponižnosti. V mesecu ramazana, devetem mesecu v letu muslimanskega koledarja, se verniki postijo od sončnega vzhoda do sončnega zahoda. Post se končna z iftarjem, večernim obrokom.
Sofra - miza, obložena z različnimi dobrotami - ponuja številne jedi, za pripravo katerih je potrebnega veliko časa, predvsem pa predanosti in ljubezni pri pripravi, da so potem še bolj okusne. Pri pripravi jedi za iftarjenje je treba upoštevati določena pravila: hrana naj bo lepa in že na pogled okusna, a nikakor težka. Naslednji obrok po iftarju je sehur, zaužijejo ga tik pred sončnim vzhodom, da telo lažje prenese celodnevni post.
Ramazan se konča z bajramom, tridnevnim praznovanjem, med katerim se prirejajo pojedine, opravljajo molitve v mošejah in potekajo obdarovanja med verniki.

Z ledenim sorbetom iz vrtnic

Kot piše sarajevski Dnevni avaz, so v Sarajevu iftar po tradiciji začenjali z ledenim sorbetom iz vrtnic, nadaljevali s sladkimi vkuhanimi češnjami, travniškim sirom in pecivom iz mandljev. Na začetku večerje so se torej izmenjavale sladke in slane jedi, iftar pa se običajno nadaljuje z juho. Ta naj ne vsebuje nikakršnih maščob, lahko je tudi brez mesa, ni pa to nujno. Priljubljene so različne goste zelenjavne ali ribje juhe.
Nadaljevanje iftarske večerje je potem prepuščeno iznajdljivosti gospodinje, nikakor pa na mizi ne smejo manjkati datlji ali vsaj kakšna sladica, pripravljena iz tega sadeža. Tudi različne pite oziroma bureki so običajno na mizi pa jedi iz perutnine, jagnjetine in ovčetine, ponekod ne manjkajo niti ribje jedi ali jedi iz morskih sadežev, veliko je tudi jedi iz žitaric in stročnic. Med najbolj pogoste jedi na iftarski mizi sodi "šarena dolma", različna polnjena zelenjava. Ob vsem tem na mizi ne sme manjkati somun (lepinja), v času razmazana naj bi bila potresena s črnim sezamom, da je bolj praznična.
Pomembno mesto zavzemajo sladice. Baklave najrazličnejših oblik in okusov in druge izdatne sladice, kot so na primer urmašice, a te naj bi zaužili le v manjših količinah. Bolj so priporočljive enostavne in lažje sladice, na primer suho sadje (marelice in slive), ki naj več ur stoji v čisto malo vode in se potem zaužije dobro ohlajeno. Na koncu sledi kava, moški pa si običajno prižgejo pipo ali cigareto.

Tradicionalno in sodobno

Tradicionalne jedi v ramazanskem času so se v minulih letih nekoliko spremenile. Na jedilnikih se velikokrat najdejo tudi jedi, ki po tradiciji ne sodijo med značilne jedi za okolje, v katerem prevladuje muslimanski živelj. Globalizacija je naredila svoje in nič nenavadnega ni, da se na jedilniku za večerje ali zajtrk v času ramazana pojavljajo jedi, značilne na primer za mediteransko, azijsko ali zahodnjaško kuhinjo. Sploh tiste, ki so sprejemljive tudi za muslimane. Običaj v času ramazana je, da na mizi ni vsak dan enaka hrana, ampak se za vsak večer pripravi kaj drugega. Enako velja za sehur, jutranji obrok, ki ga v času ramazana muslimani zaužijejo pred sončnim vzhodom, torej tik pred začetkom dnevnega posta.