Vprašamo se lahko, ali znanost podpira tovrstne wellness nasvete v povezavi z nikotinom. Poglejmo si dejstva. Nikotin je predvsem stimulans in izvira iz rastline tobaka. Majhne količine nikotina najdemo tudi v drugih rastlinah iz družine razhudnikovk, med drugim v paradižniku, jajčevcih, krompirju in zeleni papriki. Vendar so njegove ravni v teh živilih minimalne v primerjavi s tistimi v tobaku. Nikotin deluje tako, da se veže na posebne receptorje po telesu in sproži sproščanje različnih možganskih kemičnih snovi, kot so dopamin, noradrenalin in serotonin. Ti receptorji skupaj s kemičnim prenašalcem acetilholinom igrajo pomembno vlogo pri pozornosti, učenju in spominu.
Dokazi o tem, ali nikotin izboljšuje kognitivne sposobnosti, so mešani. Večja analiza izsledkov 41 raziskav, ki so vključevale zdrave odrasle – tako nekadilce kot kadilce – je pokazala, da nikotin prinese majhne izboljšave pri finih motoričnih spretnostih, pozornosti ter nekaterih vidikih kratkoročnega in delovnega spomina. Študija na živalih je pokazala, da nikotin izboljša delovni spomin in poveča raven beljakovine BDNF (možganski nevrotrofični dejavnik), ki je pomembna za učenje in odpornost možganov. Po drugi strani pa nekatere raziskave kažejo, da ima nikotin pri zdravih nekadilcih pogosto nevtralen ali celo negativen učinek na kognitivne sposobnosti.
Ta razlika je povezana z izhodiščnim stanjem. Pri ljudeh, ki že imajo kognitivne težave, je več možnosti za izboljšanje, medtem ko tisti z zdravo delujočimi možgani, že delujejo blizu svojega optimuma. Zaradi tega nikotin ljudem brez kognitivnih motenj verjetno ne prinaša resničnih koristi.
Raziskovalci so v okviru manjših eksperimentalnih študij proučevali, ali bi nikotinski obliži lahko pomagali ljudem z blago kognitivno motnjo. Ena raziskava je pokazala rahlo izboljšanje rezultatov na testih spomina po šestih mesecih. Raziskave tudi nakazujejo, da bi nikotin lahko imel zaščitne učinke pri nevrodegenerativnih boleznih, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, deloma zato, ker zmanjšuje vnetje, preprečuje celično smrt in podpira kognitivne funkcije.
Nikotin je povezan tudi z izgubo telesne teže in zmanjšanim apetitom. Zdi se, da vpliva na dele možganov, ki uravnavajo lakoto, ter spodbuja telo, da porabi več energije, saj sproži izločanje stimulativnih hormonov, kot je adrenalin. Nekatere študije na živalih kažejo, da lahko nikotin vpliva na zmanjšanje telesne teže, ker pospešuje izgorevanje maščob, vendar za zdaj ni trdnih dokazov, da ima tak učinek tudi pri ljudeh.
Nikotin je najbolj koristen, če opustimo kajenje. Nadomestna nikotinska terapija je učinkovit način, ki pomaga ljudem, da prenehajo kaditi; ta korist pa izhaja iz zmanjšanja izpostavljenosti tobačnemu dimu, ki vsebuje mešanico kemikalij in rakotvornih snovi, ne pa zato, ker bi bil nikotin sam po sebi zdrav.
Ali je nikotin brez dima varnejši? Da. Ali je varen? Ne. Če je manj škodljiv, še ne pomeni, da je zdravju koristen
Nikotin ni neškodljiv, redna uporaba lahko vodi v odvisnost. Aktivira receptorje v možganih, ki sprožijo sproščanje več kemičnih prenašalcev, med drugim dopamina (t. i. hormona dobrega počutja). Ta porast ravni dopamina ustvarja prijetne občutke in okrepitev vedenja, ki prispeva k temu, da nikotin zasvoji človeka.
Študije na živalih kažejo, da lahko uporaba nikotina v najstniških letih povzroči dolgotrajne spremembe v možganih in vedenju, vključno z večjim tveganjem za uporabo drugih drog, slabšo pozornostjo in težavami z razpoloženjem. Najstniki imajo v možganskih centrih za nagrajevanje več nikotinskih receptorjev kot odrasli, zato so učinki nikotina močnejši, razvijajoči se možgani pa bolj ranljivi. Podobni učinki se lahko pojavijo tudi pri razvijajočem se plodu med nosečnostjo.
Pogosti stranski učinki uporabe nikotina so slabost, bruhanje in glavoboli. Povzroči lahko tudi resnejše težave s srcem in ožiljem. Nikotin sproži sproščanje kemičnih snovi, kot sta adrenalin in noradrenalin, raziskave pa kažejo, da lahko višje ravni teh snovi povečajo srčni utrip, zvišajo krvni tlak in prisilijo srce, da močneje deluje. Nikotin poškoduje tudi notranje stene krvnih žil, saj povzroča vnetje, zvišuje krvni tlak in moti normalno delovanje žil.
Dokazi so jasni: noben nikotinski izdelek ni varen za srce in srčno-žilni sistem – to stališče danes uradno podpirajo tudi velike zdravstvene organizacije, med njimi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
Ali je nikotin brez dima varnejši? Da. Ali je varen? Ne. Če je manj škodljiv, še ne pomeni, da je zdravju koristen. Znanstvena slika je zapletena: možni kognitivni učinki, potencialne terapevtske poti, vendar tudi jasna tveganja in močan zasvojitveni potencial.
Znanost ne podpira uporabe nikotina kot izboljševalca kognitivnih sposobnosti za zdrave odrasle. Podpira pa uporabo nadomestne nikotinske terapije kot pomoč pri opuščanju kajenja. Izven tega konteksta tveganja prevladajo nad navdušenjem. Wellness trendi pridejo in gredo, odvisnosti pa se je veliko težje znebiti.
- Dipa Kamdar, višja predavateljica za farmacevtsko prakso, Univerza Kingston v Londonu.
