(ZEMLJIN LIST) Ni vse lepo tudi dobro: O invazivnih tujerodnih rastlinah, ki motijo domače ekosisteme

Orjaška zlata rozga.
Orjaška zlata rozga.
Andrej Petelinšek
Datum 22. maj 2022 04:00
Čas branja 11 min
Invazivne tujerodne rastlinske vrste se spontano širijo v novem okolju in s svojim množičnim pojavljanjem povzročajo resne motnje v delovanju ekosistemov. Njihov uspeh pa omogočajo tudi grobi človekovi posegi v naravo.

Časovni presledek med pojavitvijo na nekem koncu sveta, naturalizacijo in začetkom širjenja lahko traja desetletja ali celo več kot sto let. Zelo težko je reči, ali bo neka rastlina dolgoročno postala invazivna. V grobem pa lahko sklenemo, da okoli odstotek od drugod prinesenih vrst postane invazivnih. "Če smo malce radikalni, lahko rečemo, da si tujerodnih vrst sploh ne želimo. Pa ne samo mi - povsod na svetu je tako," pravi dr. Nejc Jogan, velik strokovnjak za invazivne vrste in profesor na Biotehniški fakulteti UL.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.
Varna prijava

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.
Podpirate predlog, po katerem bi se omejila uporaba družbenih omrežij za mlajše od 15 let?
Da, omejitev je nujno potrebna.
64%
701 glasov
Sem za popolno prepoved.
15%
167 glasov
Ne vidim smisla v tem, nadzor je praktično nemogoč.
14%
158 glasov
Ne.
4%
46 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
2%
22 glasov
Skupaj glasov: 1094