Brezpredmetne tožbe SLAPP za utišanje kritičnih glasov

Podpredsednica komisije in komisarka za vrednote in transparentnost Vera Jourova je pred nekaj več kot dvema mesecema sprejela podpise v podporo direktivi za omejevanje tožb SLAPP od predstavnikov organizacije CASE. 
Podpredsednica komisije in komisarka za vrednote in transparentnost Vera Jourova je pred nekaj več kot dvema mesecema sprejela podpise v podporo direktivi za omejevanje tožb SLAPP od predstavnikov organizacije CASE. 
Profimedia
Datum 16. april 2022 06:51
Čas branja 8 min
V zadnjih približno petih letih se je tudi v Sloveniji pojavil fenomen tožb SLAPP, ki je sicer razširjen po vsem svetu. To so strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti (angleško: Strategic Lawsuits Against Public Participation oziroma SLAPP). Njihova značilnost je utišanje kritičnih glasov posameznikov, ki delujejo v javnem interesu, denimo novinarjev, nevladnih organizacij in žvižgačev. Cilj tožb ni pravnomočno zaključen postopek, temveč finančno in časovno izčrpavanje toženega, kar jih lahko privede tudi do prenehanja opravljanja dela. V Sloveniji je trenutno v postopku vsaj 42 tožb SLAPP, kar nas uvršča na drugo mesto na lestvici po številu vloženih tovrstnih tožb na sto tisoč prebivalcev med evropskimi državami in na prvo po številu vloženih zasebnih tožb SLAPP, kažejo podatki Koalicije proti tožbam SLAPP v Evropi (CASE) iz prejšnjega meseca.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.
Kako bi ocenili jesenski del nogometne sezone NK Maribor?
Odlično.
4%
23 glasov
Prav dobro.
2%
9 glasov
Dobro.
9%
50 glasov
Zadostno.
23%
131 glasov
Nezadostno.
37%
214 glasov
Ne zanima me ...
26%
152 glasov
Skupaj glasov: 579