Če si naš, dobrodošel!

Do sem nič nenavadnega, razen da sem opazil, da je bil zraven, kjer je bil parkiran moj avto, ki je bil odpeljan petnajst minut po plačilu parkirnine, parkiran avto z mariborsko registracijo brez parkirnega listka in je tam mirno stal tudi po odvozu mojega. Tudi nič nenavadnega, sreča bi rekel, razen v primeru, kot je moj, saj ima moje vozilo najbolj zaželeno registrsko v Mariboru za izživljanje frustracij - ljubljansko. "U, ti mater," sem pomislil, "da ja ni kaj na tem? Ne, ne, upam, da ni res." Grem do nove avtobusne postaje, kamor odpeljejo napačno parkirane avte, in opazim, da v kletki za avtomobile stojijo samo avtomobili s "tujimi" registrskimi tablicami. Murska Sobota, dva iz Novega mesta, dva sva bila iz Ljubljane in poleg nas še vozilo iz okolice Krškega. Ko sem ob prevzemu avtomobila uslužbenca redarske službe povprašal, ali se mu ne zdi zanimivo, da v drugem največjem mestu narobe parkirajo samo "tujci", medtem ko čisto vsi domačini to očitno storijo zelo vzorno, mi je odvrnil, da je to res neverjetno naključje, in dodal, da so v Mariboru znani po tem, da enakopravno obravnavajo vse, in da so podvrženi profesionalnim standardom obravnave. Če ne bi bil iz Maribora, bi se mogoče še pustil prepričati, tako pa mi je šlo samo na smeh, rekel sem hvala in se poslovil.
Mariborska dobrodošlica se mi je samo na avtu v zadnjih petih letih izkazala v naslednjih primerih: preluknjane gume na avtomobilu, odtrgana antena, s ključem popraskana vrata, popljuvano sprednje steklo. Pa recimo, da sem naiven in da verjamem, da so vse to naključja. Nič drugače ni bilo v drugih situacijah. Ker narava mojega poklica zahteva, da se znebim naglasa in da sem sposoben povedati še kaj drugače razen po echt mariborsko, sem podobne nasvete in izkaze lokalpatriotizma prejel tudi v drugih situacijah. Večkrat sem že dobil opombo, da če mislim, da sem kaj več, ker delam v Ljubljani, da se tu pač dela, "tak ko se dela", najljubša izmed vseh pa mi je tista, ko me je sogovornik pozval, naj še enkrat povem vse od začetka, ampak po mariborsko, ker da me ne razume in se ne bo pogovarjal z mano. Nisem ponovil, sem rekel, da je škoda, da ne govori slovensko, in se obrnil.