Sirota torej ostaja sama z dobroto, ki je nihče drug noče. Zakaj si potemtakem ne bi dobrote prilastila? Sirota je dobrota! Opustimo lažno pamet, opustimo vse, kar si prilašča nedobrota, in ostane nam kar nekaj dragocenih postopkov, pojmov, tudi dobrin. Ostane nam, denimo, skoraj celotna kultura. Sirota – če besedo zdaj prekvalificiramo v abstrakten pojem, ki zaobjema celotno družbeno misel, psihologijo in kulturo ne-imetja – odlično pozna prakse delitve, razporejanja, načrtovanja in vsega, kar je nasprotje akumulacije. Sirota je po definiciji in izročilu trajnostna. Sirota ni izbirčna, kar je v širšem družbenem pomenu osnova tolerance, sodelovanja, vključevanja, združevanja. In nova beseda sirota je ženskega spola, kar ima ogromen simbolni pomen.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
