Naš pogled na ekonomijo je odvisen od tega, kateri ekonomski šoli pripadamo. In to je pri presojah naš temeljni problem," pravi dr. Jože P. Damijan, profesor z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je bil kratek čas minister za razvoj. "Tako nekatere šole krize sploh ne priznavajo. Zanje so vsa dogajanja v ekonomiji normalna in tudi brezposelnost je zmeraj prostovoljna, ker ljudje pač raje počivajo, kot delajo. Obstajajo pa tudi druge šole, denimo keynesianska, ki razumejo, da obstaja tudi neprostovoljna brezposelnost, ko bi ljudje raje delali, pa ne dobijo službe."
Ste ekonomisti na prihajajoči obrat gospodarskega cikla bolje pripravljeni kot na zadnjo krizo? Zdaj bolj enotno presojate, kaj je kriza in kdaj se kriza začenja?
"Ali smo ekonomisti zdaj kaj boljši in znamo krizo napovedati? Nismo, ker je to izjemno težko. Obstajajo sicer indikatorji, ki dva do tri četrtletja vnaprej nakazujejo, kaj se dogaja, in lahko denimo opazujemo, kako se z rastjo ali padcem naročil v gospodarskih družbah spreminjajo njihove potrebe. Napovedovanje krize je pa vedno težko."
Ali smo ekonomisti zdaj kaj boljši in znamo krizo napovedati? Nismo, ker je to izjemno težko
Stari protikrizni recept je mrtev
“Od začetka 80. let prejšnjega tisočletja naprej je bilo reševanje krize domena monetarne politike. Če pride do zmanjšanja povpraševanja, ta ustrezno zniža obrestno mero ali pa poslovnim bankam poveča likvidnost, nato običajno pride do krize v obliki črke V, gospodarstvo se iz nje izvleče v enem do treh letih. Tri desetletja je skratka obstajalo strinjanje, da je recept za reševanje krize zelo preprost. Toda z razvojem globalizacije in financializacije smo začeli zapadati v velika neravnotežja in ta pravila ne veljajo več,” pojasni zagato ekonomistov Jože P. Damijan.
Ukinitev dopolnilnega ne bi bila velik finančni šok
“Finančno ukinitev dopolnilnega zavarovanja v enem koraku ne bi bila velik šok. Za delodajalce bi se stroški dela v povprečju povečali za 1,6 odstotka. Če prihaja k nam kriza, pa je to za podjetja lahko problematično, ker bodo manj prilagodljiva. To je tudi razlog, zaradi katerega bi sam predlagal postopni način spreminjanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno,” pravi Jože P Damijan.
Država ni gospodinjstvo
“Razmišljanje, da bo država zmeraj ravnala tako kot mi doma, kadar smo v finančnih težavah, je tipičen primer gospodinje, ki trdi, da mora država ravnati enako kot ona v svojem gospodinjstvu. Pa je v resnici prav nasprotno. Če kateri od družinskih članov izgubi službo ali mu grozi, da jo bo, je normalno, da se gospodinjstvo temu prilagodi in zniža izdatke. Toda če bi vsi ravnali enako kot gospodinjstva in vsi hkrati manj trošili, bi krizo le poglobili in BDP še bolj zmanjšali. Država mora ravnati drugače. Ko se gospodinjstva logično zaščitijo pred krizo tako, da manj trošijo, mora vskočiti v igro in povečati javne izdatke ter na ta način vzdrževati določeno raven rasti BDP in s tem tudi javnega dolga. Če bi namreč tudi država zmanjšala svoje izdatke, bi BDP padel še bolj, javni dolg v BDP pa bi narastel. Večina ljudi te logike ne razume in instinktivno pričakuje, da bo država ravnala kot gospodinjstvo. Toda država ni gospodinjstvo.”
Država je normalno delovala
“Ko država ni zniževala zneska dolga, ni varčevala, ampak je normalno delovala, le gospodarstva ni nepotrebno spodbujala z dodatnimi investicijami, ker bi gospodarsko rast potiskale čez vzdržno raven,” pravi Jože P Damijan.
Domači izvajalec se bo bolj potrudil
“Prepričan sem, da se bo domači izvajalec tudi pri delu bolj potrudil kot kdo drug. Da bo opravil delo bolj kvalitetno, saj bo moral v garancijskem obdobju napake popravljati. Če je v igri tujec, te garancije ni, poleg tega vgrajujejo tujci običajno slabše materiale, da je njihov dobiček čim večji. Domači si tega ne morejo privoščiti, ker bodo še kdaj sodelovali na kakšnem razpisu. Če bi delali slabo, se jim to ne bi splačalo. Imeli bi stroške s popravljanjem, poleg tega bodo izločeni na naslednjem razpisu,” našteva prednosti domačega gradbinca Jože P. Damijan.
Nova nuklearka smotrna alternativa
“Javno izražena simpatija predsednika vlade o potrebnosti izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem je po desetletjih mencanja končno korak v pravo smer. Intimno sicer nisem pristaš jedrske energije, vendar je glede na naravne danosti to za Slovenijo edina dolgoročno smotrna alternativa. Dobro se je zavedati, da bo po letu 2040 treba zapreti TEŠ, ki danes proizvede tretjino porabljene električne energije. Fotovoltaika in vetrne elektrarne zaradi nizkega izkoristka in specifike proizvodnje, ko proizvajajo energijo, kadar imamo tako in tako viške, lahko nadomestijo zgolj nekaj odstotkov izpada TEŠ. Da bi zagotovili energetsko samozadostnost in stabilnost elektroenergetskega sistema, bi bilo treba fosilne vire energije nadomestiti s kombinacijo hidroenergije na srednji Savi, Soči in Muri, za regulacijo sistema plinskih termoelektrarn, jedrske energije ter v manjši meri fotovoltaike in energije vetra. In skrajni čas je, da začnemo postopke načrtovanja in projektiranja.”
Podjetje ne začne najprej odpuščati na domačem trgu, ampak na tujih. Zato je lastništvo podjetja bolj pomembno, kot si mislimo
ZZZS obrne en evro trikrat bolj učinkovito kot zasebne zdravstvene zavarovalnice
