(INTERVJU) Mostafa Baker Hamad: Izrael tudi naseljuje divje prašiče, da kmetje ne morejo na polja, ki so jim še ostala

Mostafa Baker Hamad je prebivalec vasi Farkha na Zahodnem bregu. Govori o tem, kako težko je kmetovati na palestinskih ozemljih, saj tukaj teče še bitka za obdelovalno zemljo, čisto okolje, celo pridelke.

Mostafa Baker Hamad, prebivalec vasi Farkha, Zahodni breg: "Farkha je znana po pridelavi krme za živino in gojenju pšenice kot glavnega vira hrane. Vas je bila včasih odvisna od gojenja poljščin, vključno z oljkami, žal pa je Izrael s spuščanjem divjih prašičev na polja močno načel kmetijsko pridelavo."
Mostafa Baker Hamad, prebivalec vasi Farkha, Zahodni breg: "Farkha je znana po pridelavi krme za živino in gojenju pšenice kot glavnega vira hrane. Vas je bila včasih odvisna od gojenja poljščin, vključno z oljkami, žal pa je Izrael s spuščanjem divjih prašičev na polja močno načel kmetijsko pridelavo."
Osebni Arhiv
Datum 10. maj 2025 05:30
Čas branja 17 min

Vojna neposredno vpliva na psihično stanje palestinskih družin, saj nenehno občutijo tesnobo in stres zaradi ubijanja, zlorab, aretacij in uničevanja, ki so jim izpostavljene v Gazi in na Zahodnem bregu. Te razmere močno vplivajo na naše otroke in mladino. Praznino se trudimo zapolniti z ustvarjanjem dejavnosti in programov, ki krepijo odpornost ljudi v težkih gospodarskih in družbenih razmerah, s posebnim poudarkom na specializiranih programih psihološke in druge podpore za otroke. Eno od najbolj perečih vprašanj, s katerimi se soočamo v zadnjem času, so migracije mladih zaradi brezposelnosti in zavračanja dela v Izraelu, Palestinska uprava pa se sooča s posledicami finančnih sankcij, ki jih je uvedla desničarska izraelska vlada, ter zamrznitve izplačil palestinskih prihodkov od davkov, ki so temeljna pravica Palestincev (prostovoljna izselitev).

Ves svet spremlja genocid v Gazi. Ali menite, da so se z njim okrepili tudi nasilje in napadi na Zahodnem bregu?

"Da, vsekakor. Desničarska izraelska vlada in tolpe naseljencev izkoriščajo dogodke v Gazi, da bi na Zahodnem bregu vzpostavili novo realnost z anektiranjem zemljišč in razseljevanjem prebivalstva. To ni nobena skrivnost; to so javno povedali mnogi izraelski funkcionarji. Poleg tega je minister za nacionalno varnost Ben-Gvir naseljencem razdelil več sto tisoč kosov orožja, nakar so se povezali v tolpe, ki zdaj nadzorujejo vojsko, namesto da bi bilo obratno. Napadi se odvijajo vsak dan in se od začetka vojne niso ustavili."

Kako je z ljudmi, ki bežijo pred genocidom v Gazi in se zatekajo po pomoč po vsej regiji, zlasti na Zahodnem bregu? Ali ste lahko pomagali nekaterim od njih?

"Prebivalci Gaze, ki so od 7. oktobra na Zahodnem bregu, niso pobegnili iz Gaze, ampak so prišli iz Izraela, kjer so delali. Na Zahodni breg jih je veliko prišlo zaradi vedno večjega strahu pred aretacijami, saj je izraelska vojska od prvega dne vojne aretirala veliko ljudi. Večino so kljub temu aretirali, zasliševali in poniževali, in to samo zato, ker so prebivalci Gaze, čeprav so delali v Izraelu in so imeli za to vsa dovoljenja. Poleg tega so med njimi tudi tisti, ki so se pred izbruhom vojne zdravili v bolnišnicah na Zahodnem bregu.

V vasi Farkha smo sprejeli pet takšnih oseb, vključno z moškim in ženskama, ki so se skupaj s še dvema delavcema zdravili v bolnišnicah. Vaščani in njihove ustanove so jim priskrbeli vse, kar so potrebovali, vključno z nastanitvijo, hrano in vsem drugim."

Izrael že leta prevzema nadzor nad palestinskimi zemljišči in na njih gradi svoje industrijske cone, ki so motor gospodarstva izraelskih naselbin. Nekatere od njih so tudi v guvernatu Salfit, kjer leži Farkha. Kako je to vplivalo na vaše zdravje in okolje?

"V Salfitu so štiri glavne industrijske naselbine: Ariel, Revava, Barkan in Karnej Šomron. V njih je na stotine tovarn in obratov, ki veljajo za okolju škodljive, saj si Izrael prizadeva vse te industrijske dejavnosti s svojih ozemelj preseliti v te naselbine v okviru svojih načrtov za preselitev prebivalstva v guvernat Salfit. Enako se dogaja tudi v drugih provincah na Zahodnem bregu.

Te tovarne močno onesnažujejo okolje, emisije strupenih snovi pa prispevajo k višji stopnji obolevanja prebivalstva. Poleg tega odpadke iz teh tovarn odlagajo na kmetijska zemljišča, s čimer uničujejo pridelek, življenje v teh dolinah pa postaja vedno bolj nevarno za zdravje prebivalcev. Te dejavnosti so krive tudi za onesnaženost izvirov vode in podtalnice v dolinah Šalal in Matvi, kjer ležita vas Farkha in mesto Salfit, kar ogroža vodne vire in negativno vpliva na vsakdanje življenje prebivalcev."

Ali lahko opišete konkretne primere oziroma situacije, ko je zaradi izraelske okupacije izginila katera od tradicionalnih živalskih ali rastlinskih vrst?

"Zaradi zasegov zemljišč na območju C zaradi gradnje naselbin so se v zadnjih 30 letih zmanjšale površine, ki so bile nekoč pašniki, na katerih se je pasla palestinska živina, zaradi česar se je občutno zmanjšal obseg živinoreje, zlasti ovčereje. Drug pojav, ki smo mu priča, je, da Izrael, medtem ko si še naprej prilašča zemljišča, na Zahodnem bregu nenehno naseljuje divje prašiče, zaradi česar na tisoče kmetov tam ne more več gojiti stročnic in pšenice, saj prašiči uničijo vsa polja, ki so jim še ostala. Poleg tega Izrael Palestincem onemogoča dostop do njihovih zemljišč ter jim preprečuje obiranje oliv na območju C in v naselbinah, zaradi česar Palestinci proizvedejo precej manj oljčnega olja."

Kako so okupacija in pozneje izraelske naselbine vplivale na vašo pridelavo hrane (kmetijstvo) in dostop do varne pitne vode?

"Nenehni zasegi zemljišč so neposredno prizadeli palestinske kmete, saj je 61 odstotkov njihovih zemljišč na Zahodnem bregu na območju C, ki je bilo večinoma zasedeno za potrebe naselbin ali zaprtih vojaških kompleksov. Prihodki kmetov so se zaradi tega precej zmanjšali in mnogi se ne želijo več ukvarjati s kmetijstvom.

Poleg tega odpadki iz industrijskih con naselbin negativno vplivajo na podtalnico na tem območju, saj jih odlagajo v dolinah Zahodnega brega, in tudi odpadne vode iz stanovanjskih naselij odvajajo na kmetijska zemljišča, posledica česar sta onesnaženost izvirov in uhajanje onesnaževal v vodne vire."

Kako sta degradacija okolja in pomanjkanje virov vplivala na življenjske razmere in razseljevanje palestinskih skupnosti?

"Onesnaževanje vode z odpadki iz naselbin, degradacija kmetijskih zemljišč zaradi širjenja naselbin, omejevanje gibanja Palestincem celo v njihovih vaseh ter zasegi prostranih zemljišč in pašnikov v dolini reke Jordan - vse to je vodilo k prostovoljni, velikokrat pa tudi nasilni razselitvi na stotine beduinskih družin."

Družina Palestinskega kmeta goji piščance. Izraelski naseljenci so marsikje kmečke družine prisilili, da zapustijo svoje kmetije. Gharib se je bil z družino primoran preseliti.
Profimedia

Vaša skupnost temelji na komunističnih idejah - s katerimi drugimi protikapitalističnimi gibanji v Palestini ali zunaj nje se povezujete? Ali so v Palestini še druge vasi, zasnovane na podobnih idejah? So bile katere pobude ali organizacije vam in vaši skupnosti med konfliktom še posebej v pomoč?

"Sodelujemo z vsemi, ki verjamejo v pravičnost palestinskih prizadevanj, naša načela in naše napredno razmišljanje, ter si prizadevamo vzpostaviti odnose s številnimi levičarskimi strankami in institucijami v Evropi. Na Zahodnem bregu je veliko pobud, ki so osredotočene na kmetijsko zadružništvo, ki jih vodijo mladi, vendar ni vasi, ki bi posnemala te izkušnje.

Z nami sodelujejo številne stranke in organizacije, ki se zanašajo na solidarnostno pomoč in ne na financiranje s pogojevanjem, kar je precej prispevalo k okrepitvi odpornosti prebivalcev Zahodnega brega. Zaradi teh pobud so pomoč prejeli vaški vrtnarji, zadovoljene pa so bile tudi osnovne potrebe prebivalcev Gaze. Zahvala za to gre prostovoljcem, ki so v okviru Mednarodnega festivala za Farkho v Nemčiji sprožili kampanjo množičnega financiranja, da bi pomagali našim ljudem na območju Gaze. Kampanja v Nemčiji še traja, na območje Gaze pa pomoč prihaja v obliki osnovnih živil ali medicinskih pripomočkov."

Kako dobro ste povezani s sosednjimi vasmi, prebivalci drugih območij Zahodnega brega (Salfit, Ramala ...) ter z ljudmi iz Izraela? Ste v dobrih odnosih z družinami in posamezniki, si z njimi pogosto izmenjujete (sprejemate ali nudite) finančno pomoč (hrano, gradbeni material ...) in strokovno znanje? Kako se je to spremenilo po 7. oktobru?

"Delujemo prek organizacije, poimenovane Forum mladinskega partnerstva, ki vključuje več deset pobud in zadrug po vsem Zahodnem bregu. Delovanje vseh članov je zelo dobro usklajeno, zlasti pri izmenjavi izkušenj v okviru skupnih aktivnosti. Poleg tega organizacija podpira vse pobude, tako da zagotavlja potrebno logistiko za njihov razvoj, ne da bi se pri tem zanašala na finančna sredstva, pridobljena v zameno za izpolnitev določenih pogojev.

Z izraelskimi Judi nimamo nobenih odnosov, saj to velja za normalizacijo, imamo pa tesne zgodovinske vezi z Arabci v izraelski komunistični stranki in nekaterimi Judi, ki zavračajo služenje vojaškega roka in jim grozi, da jih zaradi njihovih stališč aretirajo, pa tudi z nekaterimi arabskimi ustanovami v Izraelu, kot sta Fundacija Tavfika Zajada v Nazaretu in organizacija Freedom, v kateri je veliko arabskih novinarjev."

Prej ste omenili, da ste večinoma samozadostni – česar ne porabite ali ne pojeste, prodate? Ali lahko podrobneje pojasnite, komu prodajate svoje pridelke?

"Vas Farkha se pri proizvodnji in trgovanju zanaša na lokalno gospodarstvo, kar je njena zgodovinska dediščina, ki se je ohranila skozi leta. Kmetje si izmenjujejo ali prodajajo pridelke znotraj vasi, velika družbena solidarnost med vaščani pa je eden glavnih dejavnikov, ki poganjajo ta mehanizem trgovanja. Poleg tega se prebivalci zavedajo, kako pomembno je, da podpirajo te projekte in si prizadevajo za njihovo uspešnost. Hkrati gojijo prijateljske odnose z mnogimi ljudmi zunaj vasi, kamor dostavljajo svoje sezonske kmetijske proizvode."

Od kod dobite finančno podporo za projekte, povezane z obnovljivimi viri energije, kot so sončne elektrarne? Omenili ste, da vam pri tem s finančnimi sredstvi pomaga Evropska unija?

"Leta 2017 smo začeli uresničevati projekt, povezan s sončno energijo, ki ga financirata Svetovna banka in Palestinska uprava. Ta projekt pokriva 40 odstotkov porabe električne energije v Farkhi. Še ena sončna elektrarna je na vaški dekliški osnovni šoli, financira pa jo organizacija World Vision, podoben projekt izvajajo tudi na vaški srednji šoli, ki ga ob evropski podpori financira organizacija Palestinian Agricultural Relief (PARC)."

Pravite, da je stopnja brezposelnosti na Zahodnem bregu zdaj visoka. Kako ljudje sploh preživijo? Poskušate doseči samozadostnost pri preskrbi s hrano, vodo in energijo? Kako vam to uspeva? Ali s pomočjo trdnih odnosov s Palestinci, ki živijo na Bližnjem vzhodu in v Evropi? Ali vam pri tem pomagajo institucije EU?

"Ljudje na Zahodnem bregu živijo v težkih gospodarskih razmerah, ki so se zaradi izraelske vojne in genocidnih praks še poslabšale. V Izraelu je bilo ukinjenih več kot 100 tisoč delovnih mest, ki so jih zasedali Palestinci, zaradi česar mnogi živijo še težje. Zato se trudimo osnovne potrebe po hrani pokrivati tako, da ljudi spodbujamo k vrtnarjenju, kmete pa podpiramo pri tem, da začnejo ponovno pridelovati krmo in pšenico. Hkrati uvajamo manjše projekte, ki prinašajo prihodke, da vsaj delno zadovoljimo potrebe družin. Toda gospodarske razmere so še vedno izjemno težke in zahtevajo celovite rešitve na visoki, vladni ravni. Še naprej podpiramo samozadostnost, čeprav za to od nikogar ne prejemamo nobenih sredstev, razen manjše pomoči lokalnih palestinskih organizacij."

Dejali ste tudi, da je glavni vir pitne vode za vašo vas lokalni izvir. Toda Izraelci bi lahko poskušali prevzeti nadzor nad tem izvirom, s čimer bi bil ogrožen vaš dostop do čiste pitne vode. Ali lahko podrobneje pojasnite razmere in kako se spopadate z njimi? Imate pri tem kakršnokoli podporo vlade?

"V vasi Farkha je pomemben vodni vir, to je izvir Janbu, ki zadovoljuje tretjino potreb vasi po pitni vodi ter vodi za poljedelstvo in živinorejo. Izvir je na vaškem zemljišču na območju C, ki meji na območje Batin, ki ga je Izrael nedavno razglasil za državno zemljišče. Leži v bližini ceste v novo naselbino, ki je bila odprta po 7. oktobru.

V skladu z izraelskimi zakoni in predpisi je ob vsaki cesti določen 75-metrski pas, v katerem je prepovedano graditi ali izvajati kakršnakoli druga dela, razen na ukaz vojske. Vodnjak je znotraj tega pasu. Izvir so nedavno napadli naseljenci, ki so poškodovali električno ploščo in črpalko, razbili vsa vrata ter ustrahovali kmete in jim grozili, naj ne prihajajo k izviru ali na zemljišča v njegovi bližini.

Družino iz vasi, ki je odšla k izviru, je hudo preteplo več kot deset naseljencev. Kljub nenehnim grožnjam naseljencev, ki so med drugim grozili, da bodo ubili uslužbenca, ki nadzoruje izvir, je ta še vedno dostopen. Vaški svet je pred kratkim na lastne stroške in brez kakršnekoli finančne pomoči od zunaj izvedel obsežna vzdrževalna dela na tem izviru.

Pravkar pripravljamo dan prostovoljskega dela, pri katerem bodo sodelovali prebivalci vasi, mednarodni aktivisti in judovski komunistični tovariši, ki nočejo služiti v izraelski vojski, da bi ponovno vzpostavili dotok vode v vas."

Kako samozadostna je skupnost na drugih področjih, kot sta zdravstvena oskrba in izobraževanje?

"Na drugih področjih se zanašamo predvsem na Palestinsko upravo, na žalost pa v zdravstvenemu sektorju vlada hudo pomanjkanje zdravil za kronične bolezni, ki jih zagotavlja palestinsko ministrstvo za zdravje. Zaradi tega pomanjkanja so državljani prisiljeni zdravila kupovati po visokih cenah v lekarnah, s čimer se ekonomsko breme številnih družin še poveča. Od izbruha novega koronavirusa leta 2020, ki mu je sledila finančna kriza Palestinske uprave, se v Palestini na področju izobraževanja ob stavkah učiteljev in vojni soočajo tudi z nenehnimi nemiri. Zaradi racij in napadov na šole so otroci na številnih območjih na Zahodnem bregu prikrajšani za kontinuirano izobraževanje."

Kako vam okupacijske sile omejujejo ali otežujejo vzdrževanje kmetijskih zemljišč? Ali zapirajo tudi kmete in delavce, ki delajo v vasi Farkha in njeni okolici? Ali ste katera kmetijska zemljišča v okolici Farkhe (na območju C in B) poskušali osvoboditi izpod okupatorskih sil in ali ste kdaj v neposrednem konfliktu z okupatorjem?

"Največja težava, s katero se soočamo Palestinci, je otežen dostop do kmetijskih zemljišč, ki so večinoma na območju C. Ta zemljišča so vedno bolj zapuščena zaradi naselbin ali blokad cest, ki vodijo do njih. Lani so kmete na območju Tella pri Farkhi, ki sodi na območje C, napadli pripadniki vojske in naseljenci ter jim zagrozili, naj se ne vrnejo na svoja zemljišča.

V sodelovanju z oblastmi mesta Salfit si prizadevamo organizirati letošnjo trgatev oljk, v ta namen bomo mobilizirali vse kmete v Farkhi in Salfitu, ki imajo v lasti zemljišča z oljkami na istem območju, da bi skupaj opravili trgatev. Cilj tega sodelovanja je opogumiti ljudi in zmanjšati občutek strahu ob dostopanju do svojih zemljišč.

Palestinci po 7. oktobru s svojo prisotnostjo na Zahodnem bregu, zlasti na območju C, tvegajo svoje življenje, kar potrjujejo številni primeri po vsem Zahodnem bregu."

Ali poznate izraelske načrte, da bi zasedli še več zemljišč okoli vas in vstopili v Farkho?

"Vas Farkha leži na mejah naselbinskih blokov, ki jih želi Izrael povezati. Ti bloki se začnejo pri naselbini Ariel in končajo na meji, določeni leta 1967 (območje Kafr Kasim). Gre za projekt, znan kot Ariel Settlement Finger. Njegov cilj je razdeliti Zahodni breg na severni in južni del, s čimer bi Farkho in okoliške vasi neposredno izolirali od vasi na območju Nablusa in Kalkilje.

Želja Izraela po priključevanju ozemelj, ki so večja od vasi, narašča. Na zaseženem ozemlju Al-Batin se odvijajo izkopavanja, da bi razširili naselbinsko kmetijo Šoval, ustanovljeno oktobra 2024, ki se ukvarja s poljedelstvom in živinorejo. Take kmetije so ena od metod širjenja naselbin s pretirano pašo na rodovitnih zemljiščih okoli palestinskih vasi, da bi omejili gibanje njihovih prebivalcev. Poleg tega je bila odobrena izgradnja novega naselja ali soseske Amirim, zahodno od naselbine Ariel, in to na območju Farkhe in Salfita. Naselje bo povezovalo stanovanjski del naselbine Ariel z njegovo industrijsko cono.

Ta projekt vključuje gradnjo približno 1600 bivalnih objektov. Prvič je bil predlagan leta 1991, vendar je bil odložen, ker je v Izraelu na oblast prišla laburistična stranka, nato je bila njegova izvedba ponovno odložena po podpisu sporazumov iz Osla. Sedaj se nadaljuje pod desno oblastjo."

Ali veste, da nekatere prehrambene izdelke, proizvedene na območju C, na trgih Evropske unije prodajajo kot izraelske proizvode?

"Obstaja veliko izraelskih podjetij, ki zelenjavo, zlasti paradižnik, ki jo v dolini reke Jordan pridelujejo Palestinci, prodajajo kot izraelske proizvode, vendar o tem nimam natančnih informacij."

Prej ste omenili, da Izraelci vaše pridelke sabotirajo tudi tako, da na vaša polja spuščajo divje prašiče. Ali lahko to podrobneje pojasnite in morda opišete še druge podobne incidente?

"Farkha je znana po pridelavi krme za živino in gojenju pšenice kot glavnega vira hrane. Vas je bila včasih odvisna od gojenja poljščin, vključno z oljkami, žal pa je Izrael s spuščanjem divjih prašičev na polja močno načel kmetijsko pridelavo. Divji prašiči popolnoma uničijo pridelke, vendar nimamo dovolj podpore in zmogljivosti za to, da bi zemljišče ogradili in ga varovali, saj je zelo veliko in bi za to potrebovali ogromno sredstev.

Začeli smo pripravljati projekt za skupno ograditev zemljišč in iščemo sredstva za njegovo izvedbo. Lani smo spodbudili številne kmete, da so začeli znova obdelovati svoja zemljišča, pri čemer je približno deset živinorejcev z uporabo preprostih tehnik uspešno odvračalo divje prašiče, hkrati so nenehno nadzorovali svoja zemljišča, zaradi česar so bili pod manjšim pritiskom, povezanim s pridelavo krme za živino. Razlogov za preseljevanje je več, toda v vasi Farkha so najbolj pomemben razlog za to napadi divjih prašičev, ki so se začeli približevati domovom prebivalcev in so uničili celo nekatere hišne vrtove. A te težave ni težko odpraviti, saj so hišni vrtovi majhni in jih kmetje lahko ogradijo z lastnimi sredstvi."

Žetev stročnic na Zahodnem bregu
Nasser Ishtayeh, Profimedia

Kaj bi še radi sporočili svetu? Obstajajo morda zgodbe o palestinskem boju, za katere menite, da bi jih moral slišati?

"Sionistični medijski stroj, ki ga podpirajo uradni režimi in mednarodni mediji, promovira izkrivljeno predstavo o nas. Označuje nas za teroriste in trdi, da si ne zaslužimo živeti. Ta kampanja se je začela že na začetku sionističnega projekta. Nujno potrebujemo medije, ki bodo pripovedovali našo zgodbo, zgodbo o domorodnem ljudstvu - in se zoperstavili tem lažnim pripovedim. Smo ljudstvo, ki ima korenine v tej deželi, tako kot ostala ljudstva sveta, kar potrjujejo stvarnost, razni dokazi in dokumenti. Toda zasnovati moramo točno pripoved, ki bo odražala našo pravo identiteto in pojasnila, kdo smo."

Kakšno je vaše upanje za prihodnost glede miru in sprave med Palestinci in Izraelci?

"Nobenega upanja nimam več, preprosto zato, ker so izraelski načrti in dejanja na terenu osredotočeni na razselitev prebivalstva in zasedbo vseh palestinskih ozemelj. Palestinci imamo s tem okupatorjem že izkušnje, na primer s sporazumi iz Osla, ki jih Izrael ni spoštoval, in pričakujemo, da jih ne bo niti v prihodnje."

 

***

 

Staša Korpič, Erik Marčenko, Ana-Marija Rus, Maruša Tomc Arko, Mladi za podnebno pravičnost

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Kakšno je vaše stališče do uporabe petard?
Trenutna ureditev je povsem na mestu.
5%
2 glasov
Uporabo petard bi morali omejiti na silvestrovo.
12%
5 glasov
Sem za popolno prepoved prodaje in uporabe petard.
54%
22 glasov
Prepovedal/a bi tudi ognjemete.
27%
11 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
2%
1 glasov
Skupaj glasov: 41