S Slovenske planinske poti
Junija 1950 je Ivan Šumljak na zboru markacistov Planinske zveze Slovenije v Ljubljani podal predlog, da se označi pot, ki bo povezala naše gore – Slovensko planinsko transverzalo, današnjo Slovensko planinsko pot. Predlog je naletel na odobravanje in na nasprotovanje. Pot, označena s Knafeljčevo markacijo in številko 1, je zaživela 1. avgusta 1953 - in do današnjih dni ostala posebnost in izziv.
"Ivan Šumljak ali profesor Šumljak, kot smo mu rekli, je vedno govoril, da je planinstvo njegov svetovni nazor, to pa zaradi tega, ker nima oblasti. Ni maral oblasti, bil je človek širokih obzorij, demokrat, za pogovarjanje in dogovarjanje, ne pa za govoričenje. Takega sem ga spoznal leta 1971 ali 1972. Na sestankih Planinskega društva Maribor – Matica je vedno sedel bolj ob robu, a ko se je s kakšno praviloma kratko mislijo oglasil, je bilo vse zelo tehtno," pripoveduje Srečko Pungartnik, dolgoletna duša mariborskega planinstva, povezanega v najstarejše slovensko planinsko društvo v mestu - Maribor Matica. Ustanovljeno je bilo v prvem letu po prvi svetovni vojni.
"Ivan Šumljak ali profesor Šumljak, kot smo mu rekli, je vedno govoril, da je planinstvo njegov svetovni nazor, to pa zaradi tega, ker nima oblasti. Ni maral oblasti, bil je človek širokih obzorij, demokrat, za pogovarjanje in dogovarjanje, ne pa za govoričenje. Takega sem ga spoznal leta 1971 ali 1972. Na sestankih Planinskega društva Maribor – Matica je vedno sedel bolj ob robu, a ko se je s kakšno praviloma kratko mislijo oglasil, je bilo vse zelo tehtno," pripoveduje Srečko Pungartnik, dolgoletna duša mariborskega planinstva, povezanega v najstarejše slovensko planinsko društvo v mestu - Maribor Matica. Ustanovljeno je bilo v prvem letu po prvi svetovni vojni.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
