Pred dnevi smo v ožjem krogu debatirali o tržnih razmerah v določeni panogi, ki se jih da s pomočjo objektivnih kazalnikov oceniti kot zahtevne, če ne celo skrb vzbujajoče. Ki predstavljajo precejšnje kratkoročne izzive in tveganja ter posledično zahtevajo takojšnjo transformacijo. A ko sem sam pripomnil, da omenjenih tveganj ne vidijo vsi enako in da nekateri celo vztrajajo pri zasledovanju dosedanjih modelov in pristopov, sem bil deležen začudenih pogledov v smislu: "A ti to resno?" Ta reakcija me je spomnila na krilatico, ki pravi, da je "predpostavka mati vseh propadov" (Assumption is the mother of all f***ups). V opisanem primeru seveda predpostavka sogovornikov o tem, da je podobno kritično razumevanje stanja v panogi samoumevno.
S predpostavkami je res hudič. Zelo hitro nas zapeljejo v slepo ulico z mnogoterimi posledicami, še posebno, ko v taki ulici še vedno vztrajno pritiskamo na plin. In to se dogaja tako na makro-, kot tudi mikroravni.
S predpostavkami je res hudič. Zelo hitro nas zapeljejo v slepo ulico z mnogoterimi posledicami, še posebno, ko v taki ulici še vedno vztrajno pritiskamo na plin. In to se dogaja tako na makro-, kot tudi mikroravni.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
