Kolumna Marka Tomaša: Od ust do ust

Od ust do ust. Tako se je imenovala restavracija mojega beograjskega prijatelja. To ime je dobila, ker je bil na samem začetku v bistvu nelegalna gostinska operacija, začeta v nekem stanovanju, če se dobro spomnim, blizu Kalemegdana. Ker restavracije iz konspirativnih in davčnih razlogov ni bilo mogoče oglaševati niti s preprosto tablo pri vhodu v zgradbo, se je vest o njej dejansko prenašala od ušesa do ušesa, izključno s priporočili gostov. Ko je prijatelj spoznal, da posluje solidno in da bi se mu izplačalo poslovati tudi legalno, je vso gostinsko dejavnost izselil iz omenjenega stanovanja, najel lokal v središču Beograda in začel delovati kot vsak drug trpinčeni gostinec, ki mu lastna država, na čelu z davčnimi organi, vsake toliko malo odre kožo s hrbta, saj je podjetniška koža v teh naših krajih legitimna valuta za plačilo dolgov do nenasitnega državnega aparata. Ker je beograjsko občinstvo restavraciji v času njenega nelegalnega delovanja nadelo vzdevek "od ust do ust", se je prijatelj zaradi kontinuitete in prepoznavnosti odločil obdržati to ime.