Kolumna Renata Baretića: Med tesnobo in klinično depresijo

V preteklih tednih sta veliko medijskega prahu na Hrvaškem in v njeni okolici dvignila izid in predstavitev neke knjige; pravzaprav se ne spomnim, kdaj se je nazadnje zgodilo kaj podobnega. Naslov knjige je Depra, njen avtor pa je Aleksandar Stanković, novinar Hrvaške televizije in urednik in voditelj najstarejše hrvaške pogovorne oddaje V nedeljo ob dveh. Zelo verjetno sta vsaj malo znana tudi vam, tako on kot oddaja. V nepolnem mesecu dni je bil Aco deležen vsaj deset velikih intervjujev in imel najmanj tri množično obiskane promocije.

Če ne bi bil tako znan, bi bila z njim opravljena morda dva intervjuja ob dveh promocijah v napol praznih dvoranah mestnih knjižnic, kjer bi bil obdan z nekaj čudaki, ne pa s kupom slavnih osebnosti. Knjiga namreč govori o depresiji in avtorjevem dolgoletnem boju s to boleznijo, ki jo zelo resno jemljejo le pacienti sami in del visokospecializiranih zdravnikov.

Če imate raka in prestajate dolgotrajne kemoterapije, med vašimi prijatelji in svojci ni normalnega človeka, ki vas ne bi podpiral ali vsaj sočustvoval z vami. Toda če trpite (zares trpite) za depresijo, vas večina razglaša za namišljenega bolnika, pozornosti željnega narcisa ali navadnega norca. Depresija pa je, kot pravi Stanković, "če tri mesece čakaš, da ti bo petnajst minut bolje. Depresija je razmišljanje, da bi bil svet boljši brez tebe in da bi ti bil srečnejši brez sveta."