Mladi o vojni, miru in prihodnosti: Zgodovina naj bo vodilo v prihodnost, ne zgolj teorija

Okroglo mizo ob dnevu zmage in Evrope z naslovom 80 let po koncu druge svetovne vojne: kakšno je mnenje nove generacije o Evropi in prihodnosti demokracije? v Muzeju narodne osvoboditve Maribor so spremljali tudi dijaki II. gimnazije Maribor. Dijakinja Lina Sevčnikar je v dobri, vsebinsko pestri debati, v kateri so spregovorili še mestna svetnica Davorka Pregl, sociolog in profesor na mariborski filozofski fakulteti dr. Miran Lavrič in kustos Jan Malec Svetel, sodelovala, ostali pa so ji prisluhnili. In kako gledajo na pomen obletnice in na današnji, z vojnami, populizmom in skrajnostmi zaznamovan čas ter prihodnost svoje generacije?David Stopajnik pravi, da se je treba v prvi vrsti spominjati vseh žrtev vojne, se pokloniti padlim. Pa nauki vojne? "Da nasilje ne vodi nikamor, saj zmeraj trpijo ljudje. Danes je drugače. Zdi se mi, da so ljudje bolj ozaveščeni. Novice so dostopnejše. Nismo tako neposredno vpeti v vojno, kot so bili ljudje pred 80 leti in več," pove. Sošolec Lev Ribič pripomni, da ozaveščanje o vojni ne vpliva nujno na preprečevanje konfliktov. "Sam se o dogajanju po svetu informiram iz medijev, pogovarjam se s starši. Spremljam tudi objave na družbenih omrežjih, tudi tviterju oziroma X. Je pa res, da je veliko nepreverjenih informacij," je dejal. Razlog za konflikte vidita v financah, kapitalu. "Na koncu od vojne zmeraj nekdo profitira. Tisti, ki je okupiran in žrtev, zagotovo ne. Tu so še stare zamere, zaveze - in nato se udarijo. Povečini pa nastradajo civilisti," sta dopolnjujoče se povedala. Lev pa je dodal, da z napovedovanjem recesije prihaja do vzpona desnih vlad, kar da ni dobro. "Nisem preveč optimističen glede tega. Me kar malo skrbi." Dogajanje v ZDA opozoriloNeli Lampret meni, da so glavni opomini vojne razumeti sočloveka, upoštevati pravice drugih, ne soditi prehitro, sprejemati drugačnost, umiriti čustva in strasti, ko pride do odločanja. "Pomembno je tudi, da smo se bolj začeli zavedati narodne zavesti, sploh mi, Slovenci. Nas pa vse ni izučilo. Glede na dogajanje v ZDA se lahko hitro ponovi kakšna vojna. Sploh zaradi njihovega ravnanja z migranti. Iz vojne bi se morali naučiti, da to ne vodi nikamor," je bila kritična. Mladi imajo znanje o drugi svetovni vojni, a ga morda ne znajo uporabiti v praksi, saj da je preveč teorije, še pove. "Izobraževanja bi lahko bila bolj namenjena vplivu zgodovine na prihodnost, ne pa samo za preverjanje znanja in teorijo. Upam, da trenutne zaostrene razmere ne bodo preveč vplivale na mlade. Digitalna revolucija je zelo vplivala. Če se bo umetna inteligenca še naprej razvijala, se zna zgoditi marsikaj. Vplivala bo lahko tudi na otroštvo, način vzgoje, šolske sisteme. Ne vem pa, na kak način se bo to obrnilo oziroma spremenilo."Ne različni narodi, skupnost smo ljudjeDa se mladi in tudi starejši zavedajo nevarnosti vojne, je nujno, meni Gal Boltauzer. "Saj vemo, kaj se je dogajalo. Nismo pa morda še ponotranjili, kako nujno je mednarodno povezovanje, kot ga poznamo v Evropski uniji. Drugod po svetu tega ne poznajo. Ponekod to niti ni mogoče. Če se ne bomo začeli zavedati, da je veliko lažje na mednarodnem igrišču delovati skupno, ne bomo prišli daleč. Da torej ne razmišljamo o Slovencih, Avstrijcih, Italijanih, Kitajcih, ampak o tem, da smo vsi ljudje. Skupnost. Če nam pa to uspe in se vlade ne bodo nagibale preveč v desno ali levo in se bodo posvetile vsem ljudem, nam bo mogoče, ko bomo starejši, dobro in ne bomo imeli tragičnih zgodb. Te seveda ne smejo v pozabo, sicer ne bomo imeli česa povedati," je dejal. Danes je po svetu aktivnih okoli 60 vojnih konfliktov, največ od konca druge svetovne vojne. Kako to dojemajo mladi? "Spremljamo, ampak zgolj spremljamo. Sošolko so na okrogli mizi vprašali, kako se spominja druge vojne. Seveda, da se je ne, če pa je rojena 60 let po njej. Zavedamo se, kaj se dogaja, ne vemo pa točno, kaj to pomeni. Saj vsi vemo, kaj se dogaja v Gazi ter med Indijo in Pakistanom, ampak ne vemo podrobnosti, kakšne posledice bodo te eskalacije imele," je dodal.Mladi želijo biti slišani, vpetiLina Sevčnikar si želi, da bi imeli vsi možnost izražanja svojih stališč. Pomembno se ji zdi, da mladi dobijo prave informacije, ne pa propagando populistične politike. "Preko družbenih medijev smo mladi ranljiva skupina. Hitro se nas lahko zmanipulira. Zato je zame najbolj pomembna svoboda lastnega mnenja, izražanja, seveda pa tudi svoboda v smislu pravic in miru, ki je, kot vidimo, ogrožen. Menim, da si vsi mladi želimo istih stvari, čeprav se vsi družbeno ne udejstvujemo na enak način. Želimo biti sprejeti v politični shemi, vedeti, da naše mnenje šteje in da smo slišani. Predvsem pa želimo živeti v pošteni državi, v pošteni Evropi, kjer imamo svobodo, pravice in mir," je navedla.Ne strinja se, da so mladi apatični. Četudi so na omrežjih izpostavljeni vojnam, grozotam, posledično to pri njih ne vzbudi toliko čustev, kot bi jih sicer, a je prepričana, da se jih grozne zgodbe dotaknejo. Čeprav se je druga svetovna vojna končala pred 80 leti in jim ta ni tako blizu, verjame, da se zavedajo pomembnosti današnjega časa. "Vemo, zakaj se je treba pogovarjati o vojni, ščititi demokracijo. Verjamem, da se tega dovolj zavedamo," je dodala. Po vojni se je človeštvo bolj ali manj naučilo vsega, ampak nauk s časom bledi, meni. "Naučili smo se očitnih znakov, recimo pomembnosti zaščite manjšin. Ampak danes se ponavljajo stvari iz začetka druge svetovne vojne. Veliko je podobnosti z današnjimi konflikti. Enako ranljivi smo, kot so bili ljudje takrat. Vladajo diktatorji, ki se poslužujejo manipulacij - kot v drugi svetovni vojni," je še povedala Lina Sevčnikar.

Mladi o vojni, miru in prihodnosti: Zgodovina naj bo vodilo v prihodnost, ne zgolj teorija

Jon Knez

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano