(O KNJIGI) Renata Salecl: Strast do nevednosti

Dr. Renata Salecl je filozofinja in sociologinja, članica SAZU ter redna profesorica in znanstvena svetnica, zaposlena na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Je avtorica številnih znanstvenih monografij, ki so prevedene v 15 različnih jezikov.
Glavna fotografija članka:(O KNJIGI) Renata Salecl: Strast do nevednosti
Igor Napast
Datum 30. januar 2021 04:35
Čas branja 3 min

Nevednost ni le odsotnost ali nasprotje znanja, je tudi zamolčano védenje, namerno neznanje in še marsikaj, v svoji novi knjigi piše filozofinja in sociologinja Renata Salecl. Zavestno ali nezavedno, pasivno ali aktivno neznanje ni nov fenomen niti ni v celoti nekaj negativnega. Kar se je spremenilo in je značilno za našo postindustrijsko in informacijsko dobo, je to, da smo konstantno izpostavljeni veliki poplavi informacij in dezinformacij. In ker je v tem preobilju informiranosti marsikdaj težko ločiti resnico od laži, se čedalje več ljudi zavestno odloča za nevednost.

Založba: Mladinska knjiga.
Leto izida: 2020.
Strani: 224.
Vezava: integralna z zavihki.
Cena: 27,99 evra.
Založba: Mladinska knjiga.
Leto izida: 2020.
Strani: 224.
Vezava: integralna z zavihki.
Cena: 27,99 evra.

Renata Salecl se, kot piše v uvodu, ukvarja z dvema tesno povezanima vsebinama, to sta nevédenje (nevednost) in nepriznavanje (prezrtost, ignoranca). Obe stanji duha sta za našo družbo, kulturo in intelektualno življenje zelo pomembni, obe pomenita težavo, toda včasih je oboje uporabno in koristno. V uvodnem poglavju proučuje, kako se je naše dojemanje nevednosti spreminjalo. Drugo poglavje se posveča ignoranci in zanikanju med begunci, ki so med vojno v Bosni in Hercegovini bežali pred nasiljem. Nato se ukvarja z genetiko, razumevanjem genoma in preiskavami za genetske bolezni. V poglavju o zdravju povezuje nevednost z zanikanjem. Peto poglavje raziskuje, kako nevednost deluje na medosebni ravni, zlasti v ljubezni in sovraštvu. V šestem ugotavlja, kako občutek prezrtosti lahko povežemo z neoliberalno ideologijo uspeha in njenim pogosto mačističnim videzom. Sklepno poglavje je namenjeno razmisleku o ideologiji samoizboljšanja.

Avtorica raziskuje, kako se strast do nevednosti odraža na različnih področjih sodobnega življenja, od ljubezni, travm, bolezni, genetike, forenzične znanosti do velikega podatkovja. Kakšne koristi imajo posameznik in družba zaradi ignoriranja znanja? Kako se spreminja odnos neoliberalistične družbe do znanja strokovnjakov in do znanje nasploh? Nevednosti ne demonizira, pač pa podrobno raziskuje posledice njene uporabe ali zlorabe.

“V času razmaha novih sanjarij in pojava lažnih novic ni prav nič presenetljivo, da je ignoranca v vzponu. Vendar je v nekaterih primerih njen učinek lahko celo pozitiven, saj ljudem omogoča, da se odmaknejo od prevladujoče ideologije in se posvetijo novim oblikam razmišljanja. Vendar je enako pomembno prepoznati, kako se mehanizmi moči zanašajo na to, da ljudi ohranjajo v nevednosti glede tega, kako delujejo,” piše.

Knjiga, izjemno aktualna v trenutku, ki ga živimo, ko se dogaja, kot pravi avtorica, “ikeizacija družbe”, kjer vsak postaja mojster za vse in s tem hkrati za nič, je napisana strokovno, a v jeziku, ki gladko teče in vabi k branju širok krog bralcev.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.
Varna prijava

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.
Podpirate predlog, po katerem bi se omejila uporaba družbenih omrežij za mlajše od 15 let?
Da, omejitev je nujno potrebna.
64%
840 glasov
Sem za popolno prepoved.
15%
202 glasov
Ne vidim smisla v tem, nadzor je praktično nemogoč.
14%
189 glasov
Ne.
4%
53 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
2%
28 glasov
Skupaj glasov: 1312