Takrat, v pričakovanju pomladi, smo si kljub utesnjujočim ukrepom še lahko obetali marsikaj. In res smo se čez poletje brezskrbno sprostili. Med drugim smo vneto kolesarili – na kavčih z Roglo in Pogijem, predvsem v središču Ljubljane pa nekateri tudi v znamenje protesta proti vladi. Naj smo proti vladi ali z njo, oboji smo poleg tega izkoriščali turistične bone, da ne rečem vavčerje. Zanje naj bi bili hvaležni vladi, čeprav se financirajo iz naših žepov in jih bomo še drago plačevali.
Z začetkom pouka in nastopom jeseni so se razmere začele zaostrovati. V vladnem tiskovnem središču se je znova pojavil Jelko Kacin. Kot je pred tremi desetletji s prirejenimi izjavami zavajal okupatorsko JLA, zdaj v imenu spopada s covidom-19 žuga koroneboječim državljanom. "Nobene drame ni," je pomirjujoče izjavil prejšnji teden, češ da je vznemirjenje odveč, čeprav je pitijsko dodal: "Mi smo zdaj pridobili samo pravno podlago, da lahko pripravimo nekatere ukrepe." Kaj vse je v tem naboru ukrepov, lahko samo ugibamo, ko vse bolj prestrašeni spremljamo vrtoglavo naraščajoče številke. Prav tako smo negotovi, kako je s policijsko uro, ki to ni, in kako je s prepovedjo potovanj v tujino, ki nikakor niso prepovedana, le svoje statistične regije ne smeš zapustiti. Takšnih strokovnih razlag, ki uspevajo notranjemu ministru Alešu Hojsu, je zmožen samo še direktor NIJZ Milan Krek. Ki pa ga zadnje čase ni pred vladnim mikrofonom. Bolj verodostojno deluje vodja epidemiološke strokovne skupine dr. Bojana Beović. Dosledno se zavzema za strožje ukrepe, le da jih vlada vselej ne upošteva. Toda bojim se, da sploh ni preveč črnogleda. Pred dnevi je prenesla oceno strokovnjakov, da lahko že prihodnji teden pričakujemo 480 do 680 bolnikov v bolnišnični oskrbi in od 80 do 190 ljudi na intenzivni negi - četudi bodo dotlej sprejeti ukrepi delovali. Bo sploh treba čakati do prihodnjega tedna?
Kot je pred tremi desetletji s prirejenimi izjavami zavajal okupatorsko JLA, zdaj v imenu spopada s covidom-19 žuga koroneboječim državljanom
Karkoli bomo dočakali, tematski naslov zrcalnih reportaž, objavljenih prejšnjo soboto v Večeru: "Dve mesti, dve barvi: v Mariboru maske in obup gostincev, v sončnem Piranu pa polni lokali", je že preteklost. Tudi Obala je zardela. Priznam: tudi sam sem bil med privilegiranci, ki smo se na "svobodnem obalnem ozemlju" do zadnjega predajali kulinaričnim užitkom. Vseh osem za omizjem nas je bilo iz "posebej ranljive starostne skupine". Za nameček je en par prihajal iz tujine, ona iz Trsta, on iz Nemčije. Vsekakor moram dodati, da smo jedačo in pijačo konzumirali v okviru predpisov, saj smo v prostorni jedilnici samevali. Poleg oblizkov z jedilnika smo seveda načenjali tudi koronske zgode in nezgode. Omembe vredna je teorija o 51-dnevnem ciklusu zaostrovanja in sproščanja okužb in ukrepov, saj jo je mogoče preveriti na koledarju. Prva ciklusa se v resnici skladata z dogajanjem. Sedanji tretji, ki se je začel 5. oktobra, naj bi se končal 25. novembra, sproščeno obdobje pa naj bi trajalo do 14. januarja. Če ne bo vmes premier Janša čivknil česa drugega.
