29. marec, 1975
Mamila za znanost
WASHINGTON - V ZDA je bilo veliko protestov ob odkritju, da v washingtonski bolnišnici že tri leta opravljajo poskuse s skupino skrbno izbranih študentov. Vsak dan jim dajejo velike količine marihuane, da bi raziskali učinek tega mamila na možgane. Poleg redne količine marihuane pa dobijo študenti, ki sodelujejo pri poskusu, še po 25 dolarjev na dan (425 dinarjev). Dr. Richard Wyatt, vodja psihofarmakološkega laboratorija bolnišnice Sv. Elizabeta v Washingtonu, je dejal, da bi se za ta poskus gotovo prijavilo veliko prostovoljcev, četudi ne bi prejemali denarne odškodnine, ampak bi se zadovoljili le z marihuano. Kljub temu so sklenili, da bo dobil vsak udeleženec poskusa po 25 dolarjev na dan. Zavezati pa se mora, da se bo strogo držal navodil znanstvenikov. Uživanje mamil v znanstvene namene financirata nacionalni inštitut za mentalno zdravje in nacionalni inštitut za narkomanijo. Dr. Wyatt je prepričan, da študenti, ki dobijo vsak dan iz rok znanstvenikov mamilo, ne bodo imeli nobenih škodljivih posledic.
31. marec, 1975
Po atentatu v Lyonu oster protest
Ob atentatu na jugoslovanskega vicekonzula v Lyonu Mladena Djogovića je pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Slavoljub Petrović sporočil odpravnici poslov francoskega veleposlaništva v Beogradu Christiani Malitchenko oster protest vlade SFRJ francoski vladi. Jugoslavija je v skrbeh zavoljo tega dogodka in pričakuje, da bo Francija najodločneje ukrepala, da bi odkrila in kaznovala organizatorje in storilce tega zločinskega dejanja, uperjenega proti jugoslovanskemu konzularnemu funkcionarju in sočasno proti skupnim interesom in prijateljskim odnosom dveh držav. Enak protest je sporočil naš veleposlanik v Parizu francoskemu zunanjem ministrstvu.
31. marec, 1975
Prvič na svetu
Yvette Trinel je pred desetimi meseci rodila dvojčici z na temenu zraščenima lobanjama. Tako zraščeni otroci so bili včasih obsojeni na smrt. V svetu je doslej znanih kakšnih 40 tako rojenih otrok. Nekatere so poskusili ločiti z operacijo. Posrečila se je le ena, 1957. pa še tista delno, ker je eden od dvojčkov moral v zavod za prizadete. S takšno popotnico sta Sonia in Sophie prišli do profesorja nevrokirurgije Bernarda Pertuiseta. Preden se je odločil za operacijo, so morali ugotoviti, če nimata deklici zraščenih tudi možganov. Preiskus, ko so uspavali eno od njiju, druga pa ni zaspala, je pokazal, da možganov nimata skupnih. Med operacijo, trajala je tri ure in pol potekala pa je pod mikroskopom, je bila najbolj kritična morebitna krvavitev.
Po operaciji so zadevo za nekaj časa obdržali v zdravniških krogih, dokler se niso prepričali, da je uspela. Sedaj sta Sonia in Sophie, "prvi na svetu" prišli na stolpce časnikov.
1. april, 1975
Smučarska preproga
V Begunjah so izbrali že vpeljano prakso - snežne topove. V Mariboru se tega izhoda lotevajo na drug način: z umetnim smučiščem. Snežni topovi imajo namreč slabo lastnost, da "požrejo" ogromne količine vode; na mariborskem Pohorju pa je oskrba z vodo pičla že za hotelske potrebe - za topove bi bilo treba najti dodatne vodne vire in položiti nove napeljave, kar bi seveda terjalo veliko denarja.
Pri Certusu so se torej odločili za drugačen poizkus, ki drugod v svetu tudi ni novost: umetno smučišče. Med mnogimi ponudniki plastičnih smučišč so izbrali angleško firmo Coutaulds Limited iz Londona, ki je največji izvoznik plastičnih snovi na svetu in ki je pokazala pripravljenost položiti poskusno preprogo. Ta preproga namreč potuje po alpskih smučiščih, da bi dokazala uporabnost plastične krtače, po kateri je možno smučati skoraj tako kot po snegu. O.K.
2. april, 1975
Skrivnost kurirčkove torbe
Zadnji dan v marcu so s petih prog krenili slovenski pionirji na dolgo pot s kurirsko torbo na ramenih, v kateri so skrbno napisani dnevniki. Krenili so sočasno iz Libelič (koroška proga), Idrije (primorska), Stare fužine (gorenjska), Brestanice (dolenjska), in Lendave (štajerska). Kurirčkova pošta še nikoli ni bila tako slovesna kot letos, saj poteka v znamenju 30 let svobode in s skupnim naslovom vseh prireditev: Naša domovina pod svobodnim soncem. Kurirske poti vodijo mimo obeležij NO, partizanskih domačij grobov padlih borcev, vse to pa na zasedenem ozemlju. Pionirji priložijo v kurirsko torbo najboljši spis pionirskega odreda na temo 30 let svobode. Dnevniki in spisi so napisani čitljivo in skrbno, saj jih prebere tudi vrhovni komandant oboroženih sil maršal Tito in jih iudi podpiše. Po več tisoč kilometrih kurirskih poti in po 48 dneh bo vso pošto prevzel predsednik združenja zveze borcev Slovenije Jank Rudolf.
Delegacija pionirjev iz vsake občine nese zbrano pošto v Beograd kot smo že prej omenili v podpis vrhovnemu komandantu, Na zboru slovenskih pionirjev, ki bo letos 21. junija v Ajdovščini, bodo pionirji predali raport o opravljeni poti Kurirčkove pošte, Osrednja prireditev Mariboru bo 22. aprila v vojašnici Slave Klavore, sodelovali bodo pionirji osnovnih šol Angela Besednjaka, Borisa Kidriča, Slavka Šlandra in Ludvika Pliberška. Spise ob 30-letnici svobode bosta občinska zveza prijateljev mladine in združenje zveze borcev nagradila, predsednik občinskega odbora pa bo sprejel predstavnike vseh mariborskih pionirskih odredov. S.S.
