(ŠESTI DAN) Kdo bo zadnji udaril s kladivcem

Danes je 44. dan sodniškega štetja. 44. dan od 3. januarja letos, do katerega bi bila država morala uveljaviti odločbo ustavnega sodišča o sodniških – in v povezavi s tem tudi tožilskih – plačah. Sodniki, ki so se, tik preden se je na koledarju pokazal usodni dan, pa kmalu za tem, odločno postavili v bran uveljavitvi odločbe, ki naj bi njihove plače izenačila s plačami funkcionarjev preostalih dveh vej oblasti, so zdaj, vsaj tako je videti, v brezizhodnem položaju. Poskusili so z belo stavko pa z opozarjanjem evropskih inštitucij na neuveljavljanje odločbe ustavnega sodišča, s pozivi premierju in pravosodni ministrici k odstopu, a nič. Očitno so res zgolj skupinske tožbe zoper državo tiste, s katerimi bodo prišli do denarja.Kajti čakanje na potezo vlade, ki jo je sredi tedna ob slovesnem odprtju novega sodnega leta napovedal predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević, se zdi jalova poteza. Slovesnost so sodniki v znak protesta želeli celo odpovedati, a kot je izpostavil Đorđević, "smo se potem odločili, da pokažemo, da je sodstvo tista veja oblasti, ki deluje, ki izpolnjuje svoje zaveze, ki se zaveda odgovornosti do državljanov". Podobno je, potem ko so po dveh tednih "prilagojenega dela", berite: bele stavke, znova odločali o tem, kako izsiliti, da država udejanji to, kar so odločili vrhovni sodniki, v javnost sporočilo Slovensko sodniško društvo: sodniki protestov ne bodo več nadaljevali z omejevanjem svojega dela, saj bi bilo to na škodo ljudi, ki po mnenju sodnikov niso krivi za samovoljo in aroganco vlade in državnega zbora. "Očitno smo sodniki v tej državi eni redkih, ki se zavedamo pomena delovanja državnega sistema v korist ljudi. Svojih pravic, četudi gre za širše interese varstva pravne države, ne bomo uveljavljali preko strank v sodnih postopkih, pač pa izključno po pravnih poteh in z ozaveščanjem javnosti," so zapisali. Velja opomniti, da so takrat že stavkali zdravniki, javnost pa jih pri tem, glede na ankete javnega mnenja, ne podpira.Da na dobro voljo politike ne gre računati, kaj šele na njeno odgovornost, da izpolni izdano odločitev ustavnega sodišča, sodniki več niti ne skrivajo. Đorđević je dejal, da ne vidijo smisla v "sestankovanju z vlado", saj so stališča ministrstva za javno upravo jasna: nobena plačna skupina ne bo deležna posebne obravnave. Prav tako je minister za javno upravo Franc Props sodnike seznanil s stališčem vlade, da do 1. januarja 2025 ne more prevzeti nobenih dodatnih obveznosti. A denar bo treba najti, kajti ne gre dvomiti, da bodo sodniki s tožbami prišli do tega, kar jim pripada, za državo pa bo to še dražje, kot če bi izpolnila, kar ji je naložilo ustavno sodišče.A če politiki ni mar za sodniške plače in za delovanje pravne države, je prav sodstvo tisto, ki je poskrbelo za politično krizo v državi. Pa ne zato, ker bi politiko tako skrbelo za tretjo vejo oblasti, aktualno vlado, še posebno stranko SD je zamajala sodna podrtija. Stavba na Litijski cesti v Ljubljani, ki jo je ministrstvo za pravosodje kupilo za sodnike, četudi je ti sploh nočejo. Sedem milijonov evrov se res ne zdi veliko, če davkoplačevalci za najem prostorov za potrebe sodišč plačujemo štiri milijone letno, a za nakup, ki sta ga izvedla vlada ter ministrstvo, ki ga je vodila zdaj že bivša ministrica Dominika Švarc Pipan, je bil očitno metanje denarja skozi okno. Ki pa je na površje naplavilo sporna strankarska in politična ravnanja ter spodbudilo skoraj vrtčevska obračunavanja, a le malo, pravzaprav skoraj nič prevzemanja odgovornosti, pa še ta je bila zgolj izsiljena.Sodstvo vztraja pri graditvi sodne palače v Ljubljani, projekt katere pa se že desetletja kmalu za tem, ko se z njega zbriše prah, znova vrne v predal. Osem milijonov – torej toliko kot za podrtijo na Litijski - smo sicer že porabili za projekt sodne palače, ki naj bi sprva stala na lokaciji na Masarykovi cesti v Ljubljani, nato se je preselila za Bežigrad, v začetku lanskega leta je bil že tik pred podpisom pogodbe, pa je, takrat skrbna, Dominika Švarc Pipan od projekta odstopila, češ da so potrebne analize, ali takšno stavbo sploh potrebujemo. Z odstopom ministrice, prepoznim sicer, pa se ne bosta rešili ne politična ne nepremičninska saga. V vsem tem sodnem "šmornu" so se kar nekako izgubile spremembe, ki jih je aktualna politika obljubila. Z idejami o enovitem sodniku in enovitem prvostopenjskem sodišču, ki bi, tako pravi tudi sodstvo, pomembno vplivalo na kakovost in tudi na hitrost sodnega odločanja. Poleg sodniške zakonodaje je Đorđević med prioritete za delovanje sodišč uvrstil še implementacijo časovnih standardov glede dolžine trajanja sodnih postopkov, večji poudarek na reševanju družinske problematike in duševnega zdravja ter elektronsko poslovanje. Sodniki sicer, kažejo statistike, obvladujejo število prejetih zadev in zmanjšujejo število nerešenih zadev, tudi pomembnejših. Nadaljuje se tudi trend skrajševanja časa reševanja zadev. Toda novice, kakršna je ta, da je nastopil zastaralni rok v zadevi Balkanski bojevnik, v javnosti vzbujajo vtis, kot da številke lažejo. Še posebno če se epilog sodnega postopka eni največjih narko združb, ki je delovala ne le pri nas, temveč tudi močno preko meje, označi, četudi z le malo argumenti za to, za sodno sramoto. Kajti postopek je zastaral le za enega od dobrega ducata obtoženih. Ne gre zanikati, da je postopek trajal predolgo, toda že zaradi števila obtoženih in dejstva, da so zadevo preiskovale ne le slovenska, temveč tudi tuje policije, je jasno, da gre za osnovni recept dolgotrajnega procesa. Koliko k vsemu temu pripomore še naša zakonodaja, ki je v primerjavi z določili drugod obdolžencem pisana na kožo, pa ne gre izgubljati besed.Ob vsem naštetem sodni veji oblasti v naši državi res ni lahko. Sodstvu, ki mu pravila – in materialni status – določa politika, za obliko upora kaj dosti sploh ne preostane. A najti se bo moral nekdo, ki bo dokončno udaril s kladivcem. Da se bo država sploh še lahko označevala za pravno. V vsem tem sodnem "šmornu" so se kar nekako izgubile spremembe, ki jih je aktualna politika obljubila

(ŠESTI DAN) Kdo bo zadnji udaril s kladivcem

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Povezani članki

Izbrano