Prihodnji dnevi bodo torej odločilni. Morda že ponedeljek, ko predsednica republike, po povolilnem vljudnostnem krogu s šefi strank, ki so prišle čez parlamentarni prag, k sebi vabi novokomponirane vodje poslanskih skupin, da jih vpraša, ali so se prešteli. Bo - v predzadnjem letu svojega (prvega) bivanja v predsedniški palači - podelila mandatarstvo ali pa je možno, da bo ta opravek prepustila poslancem? Koristno je za začetek ponoviti, kaj vse je že bilo izrečeno v pravkaršnjem medvladju. Ostanimo kar pri predsednici, ki je prvič v poziciji, ko se od nje pričakuje predlaganje mandatarja. Pred štirimi leti je Robert Golob, takrat več kot očitni zmagovalec parlamentarnih volitev, mesec po volilni nedelji mandat, da sestavi vlado, dobil od Boruta Pahorja na čelu države. Bil je maj, Golob je imel v žepu podpise 53 poslancev, koalicijska pogodba je bila sestavljena, Svobodi se je mudilo ključe vlade vzeti iz rok dotedanjega premierja Janeza Janše, do junija je bila vlada potrjena, novi premier se je namenil vladati dve štiriletki, jeseni, je obljubil, bo v političnem prostoru začel iskati čezkoalicijsko ustavno večino za spremembo volilnega sistema, pokojninsko reformo ... Kaj je iz tega bilo, vemo.
Kljub patpoziciji politični akterji nimajo interesa za nove volitve, saj bi najverjetneje ohranile ali še zaostrile obstoječe razmerje sil
Leto 2026. "Šteli bomo do 46, in to je to," predsednica republike govori, odkar je januarja parlamentarne volitve razpisala. Od volitev do danes je zgolj po vljudnostnem srečanju s šefi parlamentarnih strank omenila, da bo v nehvaležni situaciji, "dokler ne bo jasno, kdo je naročnik storitve Black Cube". Ampak to je bilo konec marca, zdaj smo čez polovico aprila, v politiki pa popoldan ni enak dopoldnevu, kaj šele noči, kaj šele povolilni. Nihče na volilno nedeljo zvečer sam ni imel 46 glasov, kaj šele "ustavne večine razuma", kaj šele asfaltirane poti v drugi mandat. A so se medtem pri Janši - ki je, po resnici povedano, ostal pri praktično enako veliki poslanski skupini, Svobodina pa se je rapidno skrčila - in sopotnikih prešteli do 48 (v SDS pa evforično sprejeli novih 850 članov), pri čemer, smo videli, so bila za sanjani cilj relativnega drugouvrščenega z volitev, da spet sestavi vlado, ker "naloge" še niso opravljene, uporabljena vsa sredstva. Del dobitnih glasovnic na tajnem glasovanju za šefa parlamenta, kar je druga najvišja funkcija v državi takoj za predsednico republike in pred predsednikom vlade, je bil označen, novokomponirani "nemogoče je mogoče" predsednik državnega zbora, ki je s svojo Resni.co prvič zlezel čez parlamentarni prag, pa nas zdaj z videi iz predsedniške pisarne poučuje o demokratičnih postopkih in pakira za Moskvo. Ker od 22. marca je novo štetje, zdaj so vsi v parlamentarnih klopeh kolegi, "znakci" na tajnih glasovnicah pa da so tako ali tako stalna parlamentarna praksa. Komu mar, ne? Zdaj gre za oblast. Zakonodajno-pravna služba v DZ še je? Jo sploh kdo še kaj vpraša? Lastnik izjave tedna je ustavni pravnik in nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič, ki je v parlamentarnih klopeh sedel v nekih drugih časih, ko so pravila bila bolj sveta, po prejšnjem petku v DZ pa je za Večer pribil, da je za politične stranke sramota, da kontrolirajo poslance, in tudi za poslance, ki se pustijo kontrolirati (pri tajnem glasovanju). No, se je dogajalo tudi že prej, je Ribičič jezo podaljšal v preteklost, medtem ko smo odčitavali matematiko za izvolitvijo predsednika DZ, ki je en dva tri razdrobila predvolilni zarečeni kruh: Resni.ci v vlado resnično ni treba, provladne glasove bo zrihtala v DZ.
Torej. Da bi kmalu šli še na ene volitve, porabili novih sedem milijonov za to, da bi matematika dobljenih glasov morda postala rešljivejša, ponovna izvolitev novopečenih poslancev in poslank, kmalu s konkretno višjimi plačami od predhodnikov, pa bi visela v zraku - to se ne bo zgodilo. Niso se zato potili na predvolilnih soočenjih. Pa še kje. Po vseh anketah bi tudi ostalo pri trenutnih (pat)pozicijah ali pa bi se, to je še malo bolj verjetno, stranki tesno na prvih dveh mestih po volilnem rezultatu zamenjali - in potem ne bi bilo več toliko tesno ... Kot rečeno. Naslednji dnevi bodo ključni.
Se pa dogaja tudi čez cesto od državnega zbora, na ustavnem sodišču, ki je tik pred tem, da bo skoraj dvetretjinska sodniška menjava v režiji dozdajšnje vladne večine in predsednice republike skompletirana. Za devet let. Del Šutarjevega zakona je ustavno sodišče zamrznilo - premierjev kabinet je ob tem zamudil biti osramočeno tiho -, v ta teden objavljenem sklepu pa je z večino 6:2 odločilo, da ni pristojno razveljaviti Svoboda-SD-Levica razveljavitve dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Naj to ostane zabeleženo tukaj. Ker prihajajo odločilni dnevi. Če ne meseci, če ne leta, pravi predsednik "stranke za ljudi". A kdo? Poglejte na X.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
