Zgodba o transfuziji: Na teren in operacijo z "živo krvno konzervo"

Bogdan Brecelj v kirurški ambulanti partizanske bolnišnice Zgornji Hrastnik
Bogdan Brecelj v kirurški ambulanti partizanske bolnišnice Zgornji Hrastnik
Wikipedia
Datum 5. marec 2022 05:35
Čas branja 5 min
Transfuzija v razmerah druge svetovne, sploh na bojiščih, ni bila možna, velika izguba krvi je skoraj zanesljivo pomenila smrt. Še več, je zapisal dr. Janez Milčinski, v partizanih in na osvobojenem ozemlju ni bilo ne priprav za transfuzijo, kaj šele serumov za določanje krvnih skupin. Prvi serumi so v gozdove Kočevskega roga prišli iz Ljubljane komaj spomladi leta 1944. Z njimi so zelo skrbno ravnali, med bolnišničnim osebjem so poiskali univerzalne krvodajalce, ki so postali "nekakšne žive krvne konzerve". 
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.
Varna prijava

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.
Kako bi glasovali na morebitnem referendumu o interventnem zakonu?
Za zakon.
22%
283 glasov
Proti zakonu.
70%
910 glasov
Ne vem še …
4%
53 glasov
Ne bi šel na referendum.
5%
63 glasov
Skupaj glasov: 1309