Zgodba o transfuziji: Na teren in operacijo z "živo krvno konzervo"

Bogdan Brecelj v kirurški ambulanti partizanske bolnišnice Zgornji Hrastnik
Bogdan Brecelj v kirurški ambulanti partizanske bolnišnice Zgornji Hrastnik
Wikipedia
Datum 5. marec 2022 05:35
Čas branja 5 min
Transfuzija v razmerah druge svetovne, sploh na bojiščih, ni bila možna, velika izguba krvi je skoraj zanesljivo pomenila smrt. Še več, je zapisal dr. Janez Milčinski, v partizanih in na osvobojenem ozemlju ni bilo ne priprav za transfuzijo, kaj šele serumov za določanje krvnih skupin. Prvi serumi so v gozdove Kočevskega roga prišli iz Ljubljane komaj spomladi leta 1944. Z njimi so zelo skrbno ravnali, med bolnišničnim osebjem so poiskali univerzalne krvodajalce, ki so postali "nekakšne žive krvne konzerve". 
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.
Varna prijava

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.
Podpirate predlog, po katerem bi se omejila uporaba družbenih omrežij za mlajše od 15 let?
Da, omejitev je nujno potrebna.
64%
802 glasov
Sem za popolno prepoved.
15%
188 glasov
Ne vidim smisla v tem, nadzor je praktično nemogoč.
14%
179 glasov
Ne.
4%
51 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
2%
27 glasov
Skupaj glasov: 1247