Kot hoja in govor je tudi vid ena tistih človekovih sposobnosti, ki jih potrebujemo vse življenje. Oster in prostorski vid pridobimo šele z leti, kajti novorojenčki vidijo le nejasne svetle in temne odtenke. Vid in vidno polje se dokončno razvijeta šele do otrokovega vstopa v šolo.
Napake moramo čim prej odkriti
Pri otrocih težave z vidom niso redke, pojavljajo se škiljenje, kratkovidnost in daljnovidnost, slednja zlasti pri majhnih otrocih ni neobičajna. Ni je treba zdraviti, ker je očesna leča pri tej starosti dovolj prožna, da poskrbi za izravnavo. Kratkovidnost je pri otrocih v prvih letih življenja redka, pogosteje se pojavlja pri šolarjih. Če opažamo, da ima otrok težave z branjem, pisanjem in računanjem, zato ni nujno, da iščemo nevrološke vzroke, morda zgolj slabo vidi. Pomembno pa je, da težavo čim prej odkrijemo in obravnavamo.
Naj si oči spočijejo
Med branjem knjige in buljenjem v tablico ali pametni telefon ni velike razlike, ugotavljajo strokovnjaki. Če dalj časa zremo v eno točko na vedno enaki razdalji, s tem slabšamo sposobnost ukrivljanja očesne leče. Toda papir ima kljub temu prednost pred elektronskimi zasloni. LED-zasloni producirajo belo svetlobo tako, da mešajo modro in rumeno svetlobo. V nasprotju s tem je naravna sončna svetloba veliko bolj raznovrstna in prijaznejša do oči.
Vedno več študij pa tudi ugotavlja, na kak način zasloni škodijo očem. Medtem ko se UV-svetloba absorbira v sprednjem delu očesa, prodira močna modra svetloba zaslonov skoraj nefiltrirana globoko v očesno ozadje in lahko poškoduje mrežnico in vidne živce.
Ne glede na to, kateri medij uporabljamo, bi zato morali vsakih 20 minut za vsaj 20 sekund pogledati nekam v daljavo, na primer skozi okno, in sprostiti oči.
Ob težavah pregled pri oftalmologu
Otrok sam seveda ne opazi, da slabo vidi, ker nima primerjave. Starši morajo biti pozorni na njegovo obnašanje ali se redno odločati za preizkus vida. Marsikaj lahko napravijo tudi sami. Že pri dojenčku lahko med igro preizkušamo, kako se razvijajo oči. Ali s pogledom sledi pisanemu predmetu, ki ga držimo v rokah? Ali iztegne roko v pravo smer in dovolj daleč, da bi prijel igračo? Pri nekoliko večjih otrocih se v vsakdanjem življenju slab vid pokaže tudi na druge načine. Otroci denimo držijo slikanico čisto blizu obraza, se spotikajo ali prevračajo predmete, zamenjujejo vilice in žlico in podobno. Kadar starši opazijo, da se otroku to dogaja, ga morajo čim prej odpeljati k specialistu oftalmologu, da opravi ustrezne teste.
