Vojislav Bercko
Kdor je mislil, da bo tako pričakovani dan neposrednih pogajanj med uradno Moskvo in Kijevom o rešitvi vojne v Ukrajini, ki jo je Rusija pričela v četrtek, prinesel rešitev, je upal preveč. Spopadi, ki so vsaj tako hudi kot rafali (dez)informacij, so bili včeraj tako ostri kot prve dni. Delegaciji obeh vojskujočih se držav sta se sicer srečali v Belorusiji, a končni izplen pogovorov je bil pričakovan. Nista zaloputnili pogajalskih vrat, sestali naj bi se znova v prihodnjih dneh. Pogajalci se bodo vrnili na posvetovanja v prestolnici svojih držav in pripravili načrte za nove pogovore.
Rusija hoče vsaj demilitarizacijo Ukrajine in zahodno priznanje ruske suverenosti
nad Krimom
Uradni Kijev je pred pogovori zahteval takojšnjo prekinitev ognja in umik ruskih vojakov, Moskva pa je izrazila pripravljenost na dogovor. Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom dejal, da sta demilitarizacija Ukrajine in zahodno priznanje ruske suverenosti nad polotokom Krim predpogoja za končanje spopadov v Ukrajini.
Stališča obeh držav sicer niso niti malo jasna. Že to, da so se pogovori začeli v Belorusiji, državi, ki jo Ukrajina vidi kot agresorsko, pa kaže, da ima močnejše adute v rokah Putin. Še dan prej je Zelenski zahteval, da naj bi se pogajanja začela v kateri od drugih sosednjih držav, samo ne v Belorusiji, katere predsednik Aleksander Lukašenko je neprikrit podpornik ruske doktrine, a je naletel na gluha ušesa. Saj izbira ni velika. Večina držav v okolici Ukrajine, nastalih po razpadu nekdanje Sovjetske zveze, je namreč včlanjena v zvezo Nato pa tudi v Evropsko unijo. In to je stvar, ki gre Putinu najbolj v nos.
Ukrajina hoče vstop v EU
Ukrajina je bila do političnega preloma, katerega sledi vodijo proti Moskvi, konec leta 2013 že dokaj blizu Evropski uniji, ne sicer glede članstva, ampak intenzivnega približevanja. A včeraj je Zelenski v luči krize od EU zahteval, naj Ukrajini takoj podeli članstvo v povezavi. "Evropsko unijo pozivamo k takojšnjemu sprejetju Ukrajine po novem posebnem postopku," je dejal Zelenski v videonagovoru. "Naš cilj je, da smo skupaj z vsemi Evropejci in, kar je najpomembnejše, da smo v enakem položaju. Prepričan sem, da je pravično. Prepričan sem, da smo si to zaslužili." Zelenski je tudi podpisal uradno prošnjo za pridružitev Ukrajine. Namestnik vodje njegovega kabineta Andrij Sibiha je to potrdil v zapisu na facebooku, pri tem pa dokument označil za zgodovinskega in dodal, da je že bil poslan v Bruselj.
Švica se pridružuje sankcijam
Tradicionalno nevtralna Švica bo proti Rusiji uvedla enake sankcije, kot jih je Evropska unija, tudi proti Putinu, in zamrznila premoženje nekaterih Rusov, je včeraj sporočil švicarski predsednik Ignazio Cassis. "To je velik korak za Švico," je dejal in poudaril, da je vlada odločitev sprejela premišljeno in nedvoumno, potem ko je kar nekaj dni oklevala glede sankcij. Šlo naj bi predvsem za ukrepe na področju blaga in financ, pa tudi za zamrznitev premoženja posameznikov in podjetij. Bančne račune vseh 336 oseb, ki so na črnem seznamu Bruslja, vključno s Putinom, ruskim premierjem Mihailom Mišustinom in zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, so zamrznili s takojšnjim učinkom, je poročal BBC.
Evropski odzivi so bili pričakovano zadržano diplomatski. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je sporočil, da je za to potrebno soglasje vseh 27 članic EU. "Željo po pridružitvi je Ukrajina izrazila že pred dolgo časa. Vendar pa so v EU različna stališča glede širitve. Ukrajina bo podala uradno prošnjo, Evropska komisija mora podati uradno stališče, Svet EU pa se bo odločil," je pojasnil postopek. Napovedal je, da namerava ukrajinskega predsednika povabiti, da bi redno sodeloval na zasedanjih evropskih voditeljev. Zavzel pa se je tudi za okrepitev sporazuma med EU in Ukrajino. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je že pred tem v nedeljo sporočila, da Ukrajina sodi v EU in da si unija to tudi želi. "So eni od nas in želimo jih v povezavi," je povedala. Kasneje so pri Evropski komisiji pojasnili, da je predstavila svoje stališče kot predsednica komisije, torej evropske vlade, in poudarili, da ne odloča sama. "Njene besede, da so eni od nas, pa pomenijo, da je Ukrajina evropska država," je bilo pojasnjeno v precej dvoumni izjavi.
Evropski milijoni za vojsko
Da ruska invazija na Ukrajino postaja vse bolj neusmiljena, je dejal tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in pri tem opozoril na številne civilne žrtve. Borrella skrbijo tudi razmere v Moldaviji in Gruziji, ki bi se prav tako lahko znašli pod povečanim ruskim pritiskom. "V tej situaciji je naša podpora ukrajinskim oboroženim silam ključnega pomena," je dejal po neformalnem virtualnem zasedanju obrambnih ministrov EU, na katerem so razpravljali o nadaljnjih korakih pri uskladitvi pomoči Ukrajini.
Slovenija pošilja puške, čelade in strelivo
Slovenija bo Ukrajini namenila vojaško pomoč v obliki pušk, streliva in čelad, je dejal minister za obrambo Matej Tonin. O količinah minister ni želel govoriti, je pa pojasnil, da je Slovenija to pomoč že odposlala. Kot je dejal, v skladu z dogovorom med ministri sedemindvajseterice ne želi govoriti o konkretnih številkah. Po Toninovih besedah gre za puške kalašnikov, ki jih je Slovenska vojska uporabljala, preden so nabavili nove puške FN 2000. Slovenska vojska jih je namenila za strateške rezerve in del teh pušk so sedaj namenili Ukrajini, je pojasnil Tonin. Preko video povezave za slovenske dopisnike v Bruslju je pojasnil, da je ta pošiljka vojaške pomoči za Ukrajino "iz Slovenije že bila odpremljena z več letali". (sta)
EU je sicer v nedeljo sklenila, da bo v pomoč Ukrajini v boju proti ruski invaziji za nakup in dostavo orožja namenila 450 milijonov evrov. Poleg tega bo prispevala 50 milijonov evrov za pomoč ukrajinski vojski z neubojnimi sredstvi, na primer z gorivom in nujno medicinsko opremo. Borrell je ob tem še dejal, da je EU na zahtevo Kijeva aktivirala evropski satelitski center v Madridu, da zagotovi Ukrajini obveščevalne podatke o gibanju ruskih sil. Skrbijo pa ga tudi razmere v drugih državah v regiji, predvsem v Moldaviji in Gruziji. Kot je opozoril, bi bili lahko ti dve državi v prihodnjih dneh pod okrepljenim ruskim pritiskom, in pri tem napovedal, da bo kmalu obiskal Moldavijo. Opozoril je še na to, da bi lahko Rusija sprožila dejavnosti za destabilizacijo v Bosni in Hercegovini ter na celotnem Zahodnem Balkanu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
