Blaž Petkovič
Anže Logar
Je zgodba z izbrisanimi ena najtemnejših točk kratke zgodovine samostojne Slovenije?
"Krivice so popravljene, vprašanja ne bi politiziral. Zagotovo se je nekaterim ljudem zgodila krivica in prav je, da so upravičeni do opravičila in odškodnine."
Ali Slovenija potrebuje Muzej slovenske osamosvojitve, ki ga je ustanovila prejšnja vlada?
"Malo je držav, kjer se sprašujejo, ali je potrebno spodbujati zgodovinski spomin na temelje državnosti. Kot velik problem vidim pomanjkanje zavesti o lastni državi in o pomenu atributov in simbolov te državnosti, kamor lahko sodi tudi muzejska razsežnost."
Bi se kot predsednik republike udeleževali spominske slovesnosti v Dražgošah?
"Kot govorec? Bi šel …"
Bi se podpisali pod pobudo, s katero bi od pristojnih oblasti zahtevali preimenovanje vseh ulic in trgov, ki v Sloveniji nosijo imena Josipa Broza Tita in oseb iz časa Sovjetske zveze?
"Poimenovanje ulic je v pristojnosti občinskih svetov, ne v pristojnosti predsednika države. Glede poimenovanja ulice po Josipu Brozu se je izreklo tudi ustavno sodišče in to mnenje velja upoštevati."
Nataša Pirc Musar
Je zgodba z izbrisanimi ena najtemnejših točk kratke zgodovine samostojne Slovenije?
"Brez dvoma gre za enega najtemnejših madežev v naši zgodovini, ki je do temeljev zamajalo življenje teh posameznikov in njihovih družin, vplivalo na njihove usode, delo, študij. Ob tej žalostni obletnici so sicer dobili opravičilo v imenu države, a vsega, kar jim je bilo odvzeto, jim ne more povrniti ne opravičilo, niti materialno nadomestilo. Gre za najbolj množično kršitev človekovih pravic, ki jih je Slovenija naredila v času samostojnosti."
Ali Slovenija potrebuje Muzej slovenske osamosvojitve, ki ga je ustanovila prejšnja vlada?
"Slovenska osamosvojitev leta 1991 je pogumno in odločno dejanje Slovenk in Slovencev, ki nas je pripeljalo v samostojnost. Sama vidim to dejanje kot del dolge zgodovinske poti, ki ima svoje prve temelje v NOB ter nato v letih oddaljevanja od nedemokratične politike nekdanje skupne države. Zame je to dejanje vrhunec številnih aktivnosti, želja, vizije, ki smo jim sledili zadnjih 80 let. Tako bi to dejanje tudi umestila v muzejska pričevanja naše skupne sodobne zgodovine."
Bi se kot predsednica republike udeleževali spominske slovesnosti v Dražgošah?
"Seveda, z velikim veseljem. Želim pa si, da nas preteklost ne bi več razdvajala, to je ena od še vedno krvavečih ran Slovenije. Verjamem, da je večini državljank in državljanov kristalno jasno, da je bil NOB najbolj domoljubno dejanje v zgodovini Slovenije, da smo takrat bili na pravi strani zgodovine, da smo se borili proti fašizmu in nacizmu. Povojni poboji brez sodb pa so tudi nekaj, kar je treba obsoditi, so zločin. Zloraba, predvsem povojnih pobojev v politične namene, pa odmika spravo od src ljudi. Sama bom zagotovo velikokrat šla na proslave, ki poudarjajo pomen NOB. Zelo se strinjam z opozorilom kritičnega opazovalca družbenih procesov Matjaža Grudna, ki je pred dnevi zapisal, da se mu namesto puhlice 'nikoli več' zdi primernejša izjava italijanskega judovskega pisca Prima Levija, ki je preživel grozote koncentracijskih taborišč: 'Zgodilo se je. To pomeni, da se lahko ponovi.'"
Bi se podpisali pod pobudo, s katero bi od pristojnih oblasti zahtevali preimenovanje vseh ulic in trgov, ki v Sloveniji nosijo imena Josipa Broza Tita in oseb iz časa Sovjetske zveze?
"Imamo mnogo drugih, bolj življenjskih, perečih izzivov, ki trenutno terjajo našo energijo."
