Bonbon
Po mnenju Ameriške akademije za splošno zobozdravstvo je kar nekaj vitaminov in mineralov pomembnih za zdravje zob in dlesni, zato je tudi pomembno vedeti, katera hrana na jedilniku za zdrav nasmeh ni preveč zaželena.
Kalcij: Večinski gradnik zob in kosti, torej tudi čeljusti, je kalcij. Njegovo pomanjkanje lahko vodi do tveganja za nastanek vnetja dlesni in zobne gnilobe. Je v mnogih živilih. Najbolj znan vir kalcija je mleko, seveda ga najdemo tudi v mlečnih izdelkih. Vir kalcija so tudi stročnice, ostrige in fige.
Železo: Pomanjkanje železa lahko pripelje do vnetja jezika, na sluznici lahko nastanejo ranice. Železo je v mnogih živilih: jetrih, rdečem mesu, otrobih žitaric, rdeči papriki, temni zelenjavi, lešnikih.
Vitamin B3 (niacin): Pomanjkanje vitamina B3 lahko povzroči zadah in razjede v ustih. Najdemo ga v piščančjem mesu in ribah.
Vitamin B12 in B2 (riboflavin): Rane v ustih lahko nastanejo tudi ob pomanjkanju teh dveh vitaminov. Rdeče in piščančje meso, jetra, svinjina, ribe pa tudi mleko in mlečni izdelki so dobri viri vitamina B12. Vitamin B2 pa najdemo tudi v kvasu in jajcih, špinači in mandljih.
Vitamin C: Premalo tega vitamina lahko pripelje do krvavečih dlesni in izgube zob. Jagode, papaja, agrumi in surova rdeča paprika so odlični viri vitamina C, je pa tudi v ohrovtu, brokoliju, grahu in krompirju.
Vitamin D: Ta vitamin lahko nastaja v človeški koži iz holesterola, kadar kožo obsevajo sončni žarki. Človek, ki je izpostavljen soncu, za svoje potrebe pridela dovolj vitamina D. Sicer pa je njegov poglavitni vir mleko, je tudi v ribah, surovem maslu, jajčnem rumenjaku in jetrih. Pomemben je, ker telesu pomaga absorbirati kalcij. Ljudje, ki niso dovolj izpostavljeni soncu in ne uživajo dovolj hrane, ki vsebuje ta vitamin, tvegajo pomanjkanje vitamina D, kar lahko vodi do občutka pekočih ust, občutka grenkega okusa ali okusa po kovini. Lahko se tudi zgodi, da se trdnost zob zmanjša oziroma da se zobje zmehčajo in postanejo bolj dovzetni za zobno gnilobo in vnetje obzobnih tkiv.
Hrana za ne tako lepe nasmehe
Nekatera živila pa so voda na mlin težavam z zobmi. Lahko se jim odpovemo, lahko njihovo uživanje zmanjšamo, v vsakem primeru pa zelo pazimo na temeljito ustno higieno.
Ogljikovi hidrati: Gre za sestavljene sladkorje, ki jih bakterije v zobnih oblogah presnavljajo, pri čemer tvorijo kisline, ki razžirajo sklenino in povzročajo zobno gnilobo. Živila, bogata z ogljikovimi hidrati, kot so krompir, kruh, testenine, slano pecivo ..., so za zobe lahko škodljiva prav toliko kot sladkarije.
Lepljiva in žvečljiva živila: Rozine, žitne ploščice, žele bonboni in med so živila, ki se prilepijo na zobe. Slina, ki je sicer naš naravni ščit pred sladkorji, ne more oziroma zelo težko izpira sladkor z njih.
Žvečilni gumiji, bomboni in lizike: Te sladkarije so za zobe zelo škodljive, saj se sladkor, ki ga vsebujejo, razleze po zobeh in naredi okoli njih nekakšen sladki plašč. Vedno, kadar je sladkor v ustih prisoten dalj časa, se poveča možnost za nastanek zobne gnilobe.
Gazirane pijače: Te pijače vsebujejo veliko sladkorja. Po nekaterih podatkih naj bi četrtlitrska steklenica brezalkoholne gazirane pijače vsebovala deset kavnih žličk sladkorja. Gazirane pijače povzročajo tudi kislinsko erozijo zob, kar pomeni, da se sloj sklenine na zobeh trajno stanjša.
Sadni in zelenjavni sokovi: Tudi ti sokovi večinoma vsebujejo veliko sladkorja, kar lahko pripelje do poškodb sklenine in zobne gnilobe.
