Bonbon
Jesen je tudi čas, ko po poletnem sproščanju znova aktiviramo um. Poletni dopust je za nami, začelo se je novo šolsko leto in čakajo nas številne obveznosti. Dolge tople dni zamenjajo deževni in hladni dnevi. Kot posledica prehoda iz poletja v jesen pa je pogosta tudi sezonska depresija.
Da bi se lažje poslovili od poletja, je pomembno, da tudi z načinom prehranjevanja spremljamo spremembe v naravi. Sezonsko sadje in zelenjava sta odlična pomoč pri ohranjanju zdravja, krepitvi imunskega sistema in zagotavljata energijo za izzive, ki jih prinaša ta letni čas.
V nadaljevanju predstavljamo nekaj okusnih jesenskih sadežev, ki vsebujejo številne blagodejne sestavine, s katerimi boste uspešno pregnali jesensko melanholijo in povrnili vitalnost organizmu.
Buče
Bučo z razlogom imenujejo kraljica jeseni, saj vsebuje številne hranilne snovi, malo kalorij in je lahko prebavljiva. Buča je odličen izvor vitamina A in pomembnega antioksidanta - vitamina C. Vitamina A in C sodelujeta pri krepitvi imunskega sistema. Buča poleg tega vsebuje tudi vitamine iz B skupine, predvsem vitamine B1, B3, B6 ter folno in pantotensko kislino. Vitamini B delujejo proti stresu, njihovo pomanjkanje pa lahko pogosto vodi v letargijo, anksioznost ali depresijo. Vitamini iz skupine B lahko imajo tudi sproščujoč učinek, povezujejo pa jih tudi z ohranjanjem človeških mentalnih funkcij.
Buča je tudi dragocen izvor mineralov, še posebej kalija, mangana in bakra, ter prehranskih vlaknin, nujno potrebnih za delovanje prebavnega sistema. Med zelenjavo je buča najbolj koncentriran izvor alfalinolenske kisline ter esencialnih omega-3 maščobnih kislin, ki zmanjšujejo tveganje za bolezni srca in ožilja.
Živo oranžno in rumeno barvo buča dolguje fitokemikalijam iz skupine karotenoidov: alfa karotenu, beta karotenu, luteinu, zeaksantinu in beta kriptoksantinu. Karotenoidi so poleg barve zaslužni še za številne zdravilne učinke buče. Delujejo kot močni antioksidanti, ki ščitijo pred škodljivim vplivom prostih radikalov, izboljšujejo delovanje imunskega sistema, pozitivno vplivajo na zdravje srca, oči in pljuč ter pozitivno vplivajo na splošno zdravje.
Koruza
V nasprotju s splošnim prepričanjem, da ima koruza veliko kalorij, vsebuje en storž koruze samo od 80 do 100 kilokalorij. Sveža in sladka koruza je bogata z ogljikovimi hidrati in ima le malo maščob, zaradi česar je vir hitro razpoložljive energije.
Koruza je dober vir dveh vitaminov iz skupine B: vitamina B1 in pantotenske kisline, nujno potrebne za proizvodnjo energije in delovanje možganov. Vsebuje tudi folno kislino, ki prav tako spada v skupino Bvitaminov in zavira razvoj kardiovaskularnih bolezni.
V koruzi boste našli tudi veliko vitamina C, fosforja in mangana ter prehranskih vlaknin, ki spodbujajo izločanje toksinov. Potem so tukaj še fitokemikalije, kot na primer betakriptoksantin z močnim antioksidantskim delovanjem, ki ga s kuhanjem koruze še dodatno povečamo. Koruza je resnično izvor številnih koristnih snovi, zato si naslednjič, ko vas v slabo voljo spravi še en jesenski deževen dan, privoščite sveže kuhan ali pečen storž koruze.
Grozdje
Grozdje je nekoč veljalo za hrano bogov, povezovali pa so ga z Dionizom, grškim bogom vina. Ne samo da iz njega dobimo dobro vino, grozdne jagode so tudi okusno sadje z visoko hranilno vrednostjo. Sladek okus je posledica relativno visokega deleža sladkorja, vsebnost beljakovin in masti pa je neznatna.
Grozdje je odličen izvor mangana in vitamina C. Vsebuje tudi vse tako imenovane protistresne vitamine skupine B, ki pozitivno vplivajo na živčni sistem, in minerale: kalcij, baker, železo, fosfor, magnezij, selen in cink. V lupini grozdnih jagod je veliko prehranskih vlaknin, ki urejajo prebavni sistem in izločajo strupe iz organizma.
Verjetno najbolj znana sestavina grozdja (še posebno rdečega) so flavonoidi, kot sta resveratrol in kvercetin, ki imata pozitiven učinek na zdravje organizma in še posebej na kardiovaskularni sistem. Raziskave so pokazale, da bi lahko resveratrol pozitivno vplival na zdravljenje gripe. Zagotovo pa grozdje predstavlja velik vir antioksidantov.
Kostanj
Nič ne spominja na jesen bolj kot vroč kostanj, ki segreje premrzle dlani. Vonj pečenih kostanjev vedno vzbudi občutek ugodja in topline. Kostanj ima večjo energijsko vrednost, ki jo dolguje večjemu deležu škroba. Od ostalih oreščkov se razlikuje po nizkem deležu maščobe in edini vsebuje tudi vitamin C. Ker ima vitamin C pomembno vlogo v delovanju imunskega sistema, je kostanj idealen hranljiv prigrizek med obroki za hladnejše dni. Kostanj je tudi odličen izvor vitamina B6, kalija in folne kisline.
Orehi
Slastni orehi v sebi skrivajo številne hranljive snovi. Vsebujejo veliko nenasičenih maščob, ki so v današnji prehrani zaželene. Prav tako so odličen izvor alfalinolenske in omega-3 maščobne kisline, ki zmanjšujeta tveganje za bolezni srca in ožilja, sta nujno potrebni za pravilno delovanje imunskega sistema ter delujeta tudi proti depresiji, utrujenosti in slabi koncentraciji.
Orehi vsebujejo celotno paleto vitaminov in mineralov ter so še posebno bogati z bakrom in minerali. So odličen vir elagične kisline, ki zmanjšuje tveganje za nastanek raka. Vsebujejo tudi veliko količino triptofana ter esencialne aminokisline, ki uravnava tek, spanje in razpoloženje. Živila z visoko vsebnostjo te snovi omogočajo lažji spanec in izboljšujejo razpoloženje.
Zelje
Zelje je prava jesenska zelenjava z visoko biološko in nizko energijsko vrednostjo. Je dragocen vir vitaminov K in B6 ter kalija, kalcija, železa, magnezija, žvepla in mangana. Zelje je odlično živilo za temačne jesenske dni, saj vsebuje vitamina C in A, ki krepita organizem in imunski sistem. Enako kot orehi tudi zelje vsebuje triptofan, ki omogoča boljše spanje in izboljšuje razpoloženje. Zelje je bogato tudi z glutaminom, ki uravnava delovanje sluznice želodca, črevesja in zdravi čir na želodcu.
Je zelo dober izvor prehrambnih vlaknin, karotenoidov in fitokemikalij, kot je sulforafan, ki izboljšuje sposobnost jeter, da nevtralizirajo toksične snovi in na ta način dokazano ščiti pred različnimi vrstami raka.
