Kako veste, da počasi vstopate v menopavzo? Bodite pozorni na te znake ...

Bonbon Bonbon
09.11.2021 06:00

Ženske v Sloveniji v meno vstopijo v povprečju pri 50 letih, kar pomeni, da v tem obdobju preživijo še dobršen del svojega življenja.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Profimedia

Meno oziroma klimakterij delimo na več obdobij. Predmenopavza je strogo vzeto celotno obdobje od začetka rednega menstrualnega cikla do zadnje menstruacije, v praksi pa se ta izraz običajno uporablja za obdobje po 40. letu, ko pri mnogih ženskah postanejo menstruacije neredne ali zelo močne. Obmenopavza je obdobje nekaj let pred zadnjo menstruacijo in po njej. V tem obdobju se pojavljajo različni nerazločni simptomi, menstruacije postanejo neredne in lahko se začnejo navali vročine. Menopavza nastopi ob zadnji menstruaciji, vendar je ta trenutek mogoče določiti šele za nazaj, potem ko je ženska eno leto brez mesečnih krvavitev. Ob menopavzi vstopi v pomenopavzo, obdobje, ki traja od zadnje menstruacije do konca življenja.

Profimedia

O prezgodnji meni govorimo, če ta nastopi pred 40. letom starosti. Lahko je posledica kirurške odstranitve jajčnikov, obsevanj, odstranitve maternice, prebolelega mumpsa ali avtoimunih bolezni (bolezni veznega tkiva ali revmatoidnega artritisa).

Pozna ali zakasnela mena nastopi pri ženskah, ki imajo po 55. letu starosti še vedno menstruacijo. Običajna je pri ženskah z zelo povečano telesno težo in tistih z nadpovprečno količino estrogena.

Simptomi mene

Ob omembi simptomov mene večina najprej pomisli na zloglasne "valunge", napade vročine in potenja. To seveda ni edina značilna klimakterijska težava, prav tako ni nujno, da jih bo doživljala vsaka ženska. Raziskave kažejo, da ima približno polovica žensk klimakterijske težave, druga polovica pa nikoli. Zelo težko je tudi napovedati, katere ženske jih bodo občutile in kako močne bodo, prav tako ni mogoče reči, kako dolgo bodo trajale. Le za eno skupino žensk je mogoče s precejšnjo gotovostjo napovedati, da se bodo srečale s problemi v meni: to so ženske, ki imajo že v rodni dobi večje težave s tako imenovanim predmenstruacijskim sindromom.

Prav tako ima vsako od treh obdobij menopavze svojo značilno simptomatiko. Že v prvem obdobju se lahko pojavljata najbolj značilna znaka klimakterija, to so navali vročine in nočno potenje. Začnejo se kazati znamenja pozabljivosti, lahko se pojavita izguba samospoštovanja in tesnoba, življenje je težje zaradi nespečnosti in naglega spreminjanja razpoloženja. Psihičnim se pridružijo še telesni znaki: glavoboli, srbenje kože in spolovila, suha nožnica, kar povzroča bolečine pri spolnih odnosih, in tudi to vpliva na zmanjšanje zanimanja za spolnost.

Simptomi v srednjem obdobju klimakterija prizadenejo predvsem mehur in spolovilo in se pojavijo običajno potem, ko menstruacije ni več. Spremembe na spolovilu se kažejo v suhosti nožnice in tanjšanju stene nožnice ter posledičnih bolečinah ob spolnih odnosih, nadaljuje se zoprno srbenje spolovila, kože in lasišča. Težave z mehurjem se najpogosteje kažejo kot pogosta potreba po mokrenju, ki jo včasih spremlja pekoč občutek, lahko se pojavi inkontinenca - izguba nadzora nad delovanjem mehurja. Pogostim glavobolom se pridružijo še bolečine v mišicah.

Simptomi v poznem obdobju so posledica zmanjšane količine estrogena in so bolj izraženi po 60. letu starosti. Niso samo neprijetni, ampak so lahko resna zdravstvena težava. Visok krvni tlak je dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja, napredujoče izginjanje kostne mase (osteoporoza) pa lahko povzroči nevarne zlome. Bolečine se iz mišic selijo v sklepe, ki so pogosto otekli in slabo gibljivi.

Profimedia

Ne konec, ampak nov začetek

Glede na to, da ima zdrava ženska po zadnji menstruaciji pred seboj še okoli 30 let življenja, je zelo pomembno, kakšna bo kakovost življenja v tem obdobju. Raziskave kažejo, da imajo ženske, ki se veselijo novega obdobja v svojem življenju, tiste, za katere mena ne pomeni konca, ampak začetek nečesa novega, bistveno manj značilnih klimakteričnih težav. Četudi je menopavza pri nas še vedno nekakšen tabu in smo ženske navajene precej potrpeti, pa strokovnjaki svetujejo, naj se vsaka ženska pogovori s svojim ginekologom, ki bo znal presoditi, ali je nadomestna hormonska terapija zanjo potrebna. Poleg sintetične terapije je na voljo tudi več zdravil rastlinskega izvora za lajšanje težav v meni.

Strokovnjaki se tudi strinjajo, da je za preprečevanje in lajšanje težav v meni bistven življenjski slog. Redna telesna vadba ne preprečuje samo osteoporoze, temveč sprošča paleto hormonov, ki poskrbijo za dobro voljo, hkrati pa zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta