Lase pogosto najdemo na krtači, blazini pa tudi na oblačilih. Da je njihovo izpadanje povsem normalen pojav, saj imajo omejeno življenjsko dobo, sicer vemo. Lasišče ima namreč v povprečju okrog sto tisoč las, ki prehajajo skozi različne faze, med njimi je tudi izpadanje, pri katerem se približno 15 odstotkov las nadomesti z novimi. Njihova življenjska doba je tako od dve do šest let, zato nas lahko skrbi šele, ko izpadanje presega običajne okvire in začne povzročati redčenje lasišča.
To se zgodi, kadar lasje izpadajo v šopih ali se postopoma tanjšajo. A univerzalnega zdravila ni, saj gre za proces, ki niti slučajno ni enostaven. Obstaja namreč na tisoče vzrokov za težave, od bolezni do nezdravih diet, stresa in vplivov onesnaženega okolja. Posledično tako obstaja tudi kopica različnih načinov zdravljenja, ki so uspešni samo, kadar je diagnoza pravilna in terapija primerna. Tudi postavitev pravilne diagnoze je včasih vse prej kot enostavna, saj lahko ima enaka klinična slika povsem različne vzroke.
Tri vrste izpadanja z različnim ozadjem
Gensko pogojeno izpadanje najpogosteje prizadene moške. Faza rasti je skrajšana, zato lasje hitreje izpadajo in sčasoma postanejo tanjši. Najprej se pojavi plešavost na sencih in čelu, kasneje tudi na zadnjem delu glave. Pri ženskah se velikokrat pojavi pred in med menopavzo, vendar se pogosto omeji na temensko območje.
Pri tako imenovanem difuznem izpadanju se plešavost pojavi po celotnem lasišču, lasje so tanki in redki, opazna je koža lasišča. Vzroki so lahko različni, pogosto težavo preprečimo s pravilnim pristopom.
Za krožno izpadanje las (alopecia areata) pa je značilno hitro oblikovanje enega ali več krožnih, jasno omejenih območij. Pogosto prizadene otroke in mladostnike, lahko se ponovi tudi po več letih. Vzroki niso dokončno pojasnjeni, zdravniška stroka izhaja iz nepravilnega delovanja imunskega sistema telesa, ki deluje proti lasem, saj jih zaznava kot tujek.
Ko las odmre za vedno
Pri brazgotinskih alopecijah denimo je bolezenski proces, ki teče v lasišču, tako močan, da uniči mešiček. Ker ga ni, rast las ni več mogoča. Zato je pomembno, da je pravilna diagnoza čim hitrejša, ker procesa, ki se je že zgodil, ne moremo popraviti, ga pa lahko ustavimo in ohranimo lase, ki so ostali. Težava je le, da izpadanje nikoli ni tako pretirano, da bi posameznik to zelo hitro opazil. Običajno jih na pojav pleše opozorijo drugi, denimo frizerka. Večina brazgotinskih alopecij je avtoimuna. Pogoste so limfocitne, pri katerih limfociti, imunske celice telesa, napadejo mešiček in ga uničijo.
V največ primerih (okoli 95 odstotkov) pa na srečo bolezenski proces samo moti delovanje mešička. Ta je torej živ, le da dlačice tvori zelo počasi ali sploh ne, čeprav je nova rast potencialno mogoča. Zakaj potencialno? Nekaterih primerov dermatologom vendarle ne uspe ozdraviti, kar je še en dokaz, kako zapleteni so ti procesi.
Bolj problematično pri ženskah
Plešanje ni redkost niti pri ženskah. S to tegobo se jih spopada 40 odstotkov po 50. letu starosti in 60 odstotkov po 80. letu. Pri tem je treba ločiti dva podtipa, saj gre za popolnoma drugačen način zdravljenja. Treba je torej ugotoviti, ali gre za vpliv androgenih ali moških hormonov oziroma ali tega vpliva ni. Ti seveda sami po sebi še ne povzročajo izpadanja las, saj bi v tem primeru brez njih ostali vsi. Pri tej vrsti plešanja je v mešičkih le bolj aktiven encim, ki testosteron pretvarja v močnejšo in bolj učinkovito obliko. Kjer je prisoten, pride do spreminjanja močnejših dlak v povsem nevidne.
Pri ženskah je terapija tudi sicer bistveno bolj zapletena. Odvisna je namreč tako od tipa alopecije kot od starosti, menopavze oziroma menstruacije, spremljajočih znakov in drugih simptomov. Terapija mora biti torej spet zelo individualno prilagojena.
40 odstotkom žensk čezmerno izpadajo lasje.
Ko ni tako strašno, kot je videti
Drugi najpogostejši primer pretiranega izpadanja las (telogeni efluvium) je eden manj nevarnih, čeprav zaradi tako hudih sprememb (v treh ali štirih mesecih lahko izpade celo polovica las) pripelje v dermatološke ordinacije največ ljudi. Gre za prezgodnji prehod foliklov v telogeno oziroma fazo mirovanja. Sproži ga dogodek, ki se zgodi približni tri mesece prej, denimo porod, visoka telesna temperatura, malarija, vročica, infekcijsko obolenje, tudi hude angine, gripe, prehladi. Kriva so lahko tudi kronična obolenja, endokrinološke bolezni, stres, prehranske motnje, pomanjkanje vitaminov in mineralov. Za lase so dokazano ključni vitamini D, B12, B5 in B7 ter minerali cink, selen in železo. Če izpadanje povzroči njihovo pomanjkanje, se bo stanje izboljšalo, ko jih boste spet zaužili dovolj. Telogeni efluvium naj bi bil tako skrb vzbujajoč samo, če se vleče več kot šest mesecev.
Kdaj k zdravniku?
Ker je izpadanje las zapleten proces, ni odveč obiskati zdravnika. Povrhu se pogosto pojavlja celo v kombinirani obliki, zato si marsikdaj težko pomagamo sami.
Prvi korak je vsekakor iskreno vprašanje: ali gre v resnici samo za izpadanje ali tudi za plešanje? So prisotni znaki prizadetosti lasišča? Je to rdeče? Vidimo tudi druge spremembe? Kadar opazite naštete znake, ne izgubljajte časa in obiščite dermatologa. Če prizadetosti lasišča ne vidite, pa se vprašajte, ali je izpadanje krožno. To pomeni, da se pojavlja v obliki točk. Tudi v tem primeru se je bolje takoj odpraviti k specialistu.
Kadar izpadanje ni krožno, lahko začnete zdravljenje s topičnimi stimulansi in peroralnimi dopolnili, ki jih je v lekarnah mogoče kupiti brez recepta. Če po treh mesecih ni izboljšanja, spet obiščite dermatologa. Pri zdravljenju pa je potrebno tudi veliko potrpežljivosti. Učinki učinkovitih zdravil brez recepta se pojavijo v obdobju enega do treh mesecev, maksimalni učinek pa po dveh letih.
Poleg tega je treba proces nastajanja pleše običajno ustavljati do konca življenja.
