Bonbon
Za mesec december imamo Slovenci lepo staro ime gruden, grudnik, saj v tem času zemlja na polju leži v grudah. December, "veseli december", je vsekakor najbolj prazničen mesec v letu. Pa ne le zato, ker ta mesec vsebuje največ prazničnih, dela prostih dni, ampak zato, ker je zaznamovan z obdarovanjem in ker ga polnijo tudi številni prazniki in zabave.
Za nas in zanamce
Praznovanja so eni tistih mejnikov na poti našega življenja, ki nas nekako usmerjajo skozi čas in nam dajejo občutek vpetosti v družino in hkrati v širšo družbo. S tem nam dajejo občutek varnosti, vsebino in smisel, vlivajo nam moč za soočanje in spoprijemanje z neznanim. Vsebina, ki jo dajemo praznovanju, je element naše kulture. Je nekaj zelo dragocenega za nas in naše zanamce. Vsebina decembrskega praznovanja je danes povezana z okrasitvijo domov in mesta, z darili, dobro hrano in pijačo, s plesno glasbo in nasploh z zabavo. Zadnji mesec, čas ob koncu leta, je povezan z novimi upi, vse se začne znova, je čas sprememb, čas, ko se odločimo, da bomo nekaj naredili zase in za naše bližnje. Pomen vsega božično-novoletnega časa je prav v njegovi simboliki, v prelomu s preteklostjo in prehodu v nejasno prihodnost, ki je v ljudeh vzbujala in še vedno vzbuja strahove, upe, pričakovanja in hrepenenja. V tem času se pregledujejo pretekla dejanja, pretehtajo se pretekle odločitve in se z upanjem zre v prihodnost. Prazniki nosijo v sebi ogromno simboličnosti, saj utelešajo verske, mitološke, psihološke razsežnosti, globoka občutja in čustva ljudi. Praznični duh in dogodki ter ritualni elementi dajejo življenju in praznikom magičen navdih. V adventnih, predbožičnih, novoletnih praznikih nas prevevajo posebna občutja, čustva, magičnost, domišljija, odprtost srca, in morda spet privre na dan otroški duh. Preprostemu arhaičnemu človeku je redno zaporedje prazničnih dogodkov v njegovem svetu dajalo občutek varnosti. Tudi moderni človek potrebuje praznike in prazničnost, saj se s tem njegova eksistenca okrepi z nečim, kar ostaja neznano, vendar stalno in trajno.
Čas za najdražje
December je torej čas, ko so obdarovanja in voščila del prazničnega vzdušja. Obdarovanje je pomembna prvina v medčloveških razmerjih in tako tudi v navadah in običajih. Ima ekonomski in simbolni pomen. Pri obdarovanju gre za izročanje daril, največkrat obredno. Navidez spontano in prostovoljno obdarovanje je v bistvu obvezujoče, temelječe na načelu vzajemnosti, z obveznim vračilom darila. Vrednost darila je večinoma bolj simbolna kot ekonomska. Podarjeno izraža privrženost in osebnost oziroma naklonjenost darovalca do obdarovanca. Darovanje je torej znanost in umetnost hkrati, svojevrsten splet naklonjenosti, lojalnosti, pozornosti, hvaležnosti, izvirnosti in ustvarjalnosti. Skratka dejanje, ki s svojo žlahtnostjo daleč presega materialno in nominalno vrednost darila. Božično-novoletni čas naj bi bil čaroben, to je čas za predah in premislek, predvsem pa čas, ki ga moramo preživeti s svojo družino in s svojimi najdražjimi. V osebnih in poslovnih odnosih so darila element za vzpostavitev dobrih odnosov. Darilo mora biti primerno situaciji in obdarovancu. Izbira darila pa priča tudi o naši osebnosti in odnosu do obdarovanca. Nekaterim veliko več zadovoljstva prinaša obdarovanje kot prejemanje daril. Obdarovanje je vsekakor tudi stvar družinske tradicije in vrednot. Vsaka družina ima drugačne navade pri praznovanju in obdarovanju. Darila najpogosteje podarjamo tistim, ki so nam blizu in nam veliko pomenijo. Tako jim izkažemo pozornost, sporočamo, da jih imamo radi in jih spoštujemo.
Pojav oziroma pojem darila je kulturnozgodovinsko pogojen. Medtem ko je v tradicionalnih, arhaičnih skupnostih na izmenjavi daril temeljil celoten ekonomski, politični in religiozni ustroj, sta pomen in položaj daril v sodobnih kapitalističnih družbah nekoliko drugačna. Danes je to, da je vse okrašeno že mesec in pol pred prazniki in da nam trgovci že toliko prej ponujajo božična darila, samo trženjsko orodje, orodje nove potrošniške kulture, s čimer se le podaljšuje obdobje občutenja potrebe po obdarovanju in praznovanju.
Čaščenje bogov in narave
Načeloma vsi radi praznujemo in se veselimo praznikov, čeprav morda o njih in njihovih vsebinah malo vemo ali pa jih jemljemo celo za preveč samoumevne. Ti posebni koledarski datumi, ki jim rečemo prazniki, bi bili še bolj živi, če bi poznali njihovo vsebino, zgodovino, pomen, razvoj in zahteve. Odnos do praznikov je v resnici zelo pomemben, ker izraža naš odnos do samega sebe, do soljudi in družbe nasploh. Razumljivo, da so prazniki v današnjem hitrem, napetem tempu življenja za nekatere predvsem dela prosti dnevi, z manj skrbi in z več sprostitve in veseljačenja.
Večina tradicionalnih praznikov ima svoj izvor v religiji, ali gre za čaščenje bogov ali pa za čaščenje naravnih pojavov. Vsa starodavna verovanja so povezana z naravo v vseh njenih pojavnih oblikah. Prazniki so bili v času, ko je bil človek še tesno povezan z naravo, nekakšna prošnja, poziv ali zahvala naravnim silam, bogovom. Mnogi običaji so ohranili predvsem verski značaj, drugi so v toku časa dobili posvetnega, pri večini pa so še zmeraj vidni in opazni ostanki pradavnega jedra poganskih verovanj v več bogov. Prazniki so si, ne glede na oblike, vloge in pomene, po svetu zelo podobni. Čas je dosti starih, prvobitnih elementov spremenil, tudi zakril, niso pa povsem izginili iz zakladnice našega izročila. Nekateri elementi se ohranjajo še danes. Največ, kar se je v zvezi z njimi spremenilo, se izraža v našem odnosu do njih.
Decembrska trojka
December, najbolj prazničen mesec v letu, je nesporno zaznamovan s tremi obdarovalci, sv. Miklavžem, Božičkom in dedkom Mrazom, ki niso nikakršni zgodovinski ostanki, ampak nekaj, kar še zmeraj, sicer pri vsakomer na svoj način, živi in deluje z občutkom čarobnosti, srečnosti in polnosti. Sv. Miklavž oziroma sv. Nikolaj je eden najbolj priljubljenih svetnikov. Ta prijazen prvi decembrski obdarovalec hodi okrog s svojim spremstvom in prinaša darove na večer pred svojim godom 6. decembra. Pridne otroke nagrajuje, poredne pa prepusti kazni svojih spremljevalcev parkljev. Za Miklavžev dar so pri nas še danes v navadi zlato ali srebrno obarvane šibe, pomaranče, rožiči in mlečni kruh v obliki Miklavževih likov.
Za Miklavžem pride Božiček. Sicer se, predvsem kristjani, na praznovanje božiča pripravljajo ves december, v adventnem času, kar traja štiri adventne nedelje, ki pomenijo štiri obdobja Stare zaveze. Advent v latinščini pomeni prihod, torej tisti čas, ko se verniki pripravljajo na Kristusov prihod. V predbožičnem času se prepletajo cerkvene in posvetne šege, sicer pa je advent z dodano krščansko vsebino prekril del poganskih šeg, povezanih z zimskim sončnim obratom. Božično obdarovanje je mlad pojav, nekoč so se obdarovali le za Miklavža. Prva darila so se pojavila pred kakšnimi dvesto leti v nemških deželah, v Sloveniji pa se je obdarovanje pričelo pred približno osemdesetimi leti, in sicer v meščanskem okolju. Najprej so se obdarovali z darovi narave - orehi, lešniki, jabolki -, kar je ostanek davnega kulta čaščenja prednikov. Danes pa božična darila po vrednosti in količini že velikokrat presegajo vse meje. Med darili, ki jih danes potrošniki najraje kupujemo svojim najbližjim, prevladujejo kozmetika, parfumi, modni dodatki, knjige, igrače, pa tudi oblačila in obutev.
Dedek Mraz je prišel k nam po drugi svetovni vojni iz Rusije. Sicer smo njegovo podobo Slovenci oblikovali po svoji meri, jo nekako poslovenili. Treba je poudariti, da dedek Mraz nikakor ni sovjetska iznajdba, saj so ga poznali že v carski Rusiji, njegov izvor pa je še starejši, torej indoevropski. Kljub vsem družbeno-političnim dogodkom v letih po slovenski osamosvojitvi se je dedek Mraz pri nas obdržal, čeprav z nekaj manj blišča, kot ga je imel nekoč.
Ko z nekom deliš ...
December je tudi nedvomno rezerviran za razprave o prihodnosti človeštva, o nezadržnem potrošniškem razvratu in razvrednoteni družbi. Nekoč so imeli rituali darovanja večinoma religiozen značaj. Darovanja oziroma žrtvovanja bogovom so imela veliko globljih pomenov. V današnjem času se včasih pojavi vprašanje, kako z obdarovanjem razveseliti in osrečiti. Za to ne potrebujete ne veliko denarja ne časa, le sporočilnost in želja morata biti prava. S tem, ko nekoga obdarimo, moramo vedeti, kaj bi mu radi z darilom sporočili, saj imajo darila izjemno močno sporočilno vrednost. Pri iskanju idej za darila ne pozabimo na intuitivne prebliske, dovolimo si presenetiti.
Ob praznikih ljudje počivamo, ne delamo, sprejemamo oziroma izrekamo čestitke, se obdarujemo, privoščimo si praznične jedi, prirejamo dogodke, zabave.
Darila podarimo tistim, ki so nam blizu in nam veliko pomenijo. Tako jim izkažemo pozornost, sporočamo, da jih imamo radi in spoštujemo. Ljudje smo včasih preveč lakomni. Pričakujemo in želimo ogromno, čakamo čudeže, ki se običajno ne zgodijo, in v slepem pričakovanju nečesa tako zelo posebnega, kot smo mi sami, spregledamo vse, kar je okoli nas mogoče neopazno, a neskončno lepo.
Za večino ljudi je december čudovit mesec obdarovanja in praznovanj, mesec, ko si vzamemo čas za bližnje, mesec za družino, partnerja in otroke. Podarite spoštovanje, čas, znanje, zamisli, prijateljstvo, prijaznost, delite izkušnje, navdušenje. Prazniki so praznični le takrat, ko jih lahko z nekom deliš, ko so ob nas tisti, ki jih imamo radi.
