Bonbon
Takšna reakcija ne preseneča, a je skrb zbujajoča, saj nenadzorovano uhajanje urina oziroma urinsko inkontinenco bolniki pogosto prikrivajo pred okolico in celo zdravniki. S tem pa si delajo medvedjo uslugo, saj se sčasoma stanje samo slabša. Zato je treba o problemu spregovoriti in poiskati pomoč čim prej.
Nehoteno uhajanje urina se pojavlja pri obeh spolih, vendar je še posebno prisotno pri ženskah, celo dvakrat pogostejše je. Po podatkih raziskav se pogostnost urinske inkontinence pri mlajših odraslih ženskah giblje med 20 in 30 odstotki, po petinšestdesetem letu starosti pa se spopada z nehotenim uhajanjem urina že vsaka druga ženska.
Pri moških je problem pravzaprav obraten. Slednji ne morejo odtočiti. Vsak drugi moški ima po 40. letu povečano prostato, zaradi česar se zoži sečna cev in otežuje uriniranje. Nenadzorovano uhajanje urina je posledica oslabljenega zapornega mehanizma. Sečni mehur je votel organ, kot meh, z mišico zapiralko. Ta se ob uriniranju odpira, sečni mehur pa se skrči. Kadar je ta mišica oslabljena, urin uhaja.
Nekateri dejavniki tveganja za razvoj bolezni se po spolu razlikujejo, medtem ko so določeni skupni. Med skupnimi dejavniki zasledimo nevrološka obolenja, starost, okužbe spodnjih sečil ter nepokretnost, nesposobnost skrbeti zase ter operacije (pri moških je to odstranitev prostate). Pri ženskah pa so glavni dejavniki tveganja nosečnost, porod, debelost, ginekološke operacije, kronični kašelj, težko fizično delo in naporna telesna aktivnost, zaprtje in čezmerno napenjanje pri iztrebljanju, kajenje, slabost vezivnega tkiva, obsevanje ...
Vaje za krepitev mišic medeničnega dna
Prej ko bomo pozabili na spremljajoči občutek sramu in premagali zadrego ter se odločili za zdravljenje, uspešnejši bomo pri premagovanju bolezni. Prvi korak je konservativno zdravljenje. To se lahko kombinira z medikamentoznim, izbira pa je operativno zdravljenje, razen pri zelo hudih oblikah urinske inkontinence in pri zelo povešenih rodilih ali drugih medeničnih organih.
Vaje za krepitev mišic medeničnega dna so 'zlati standard' konservativne obravnave urinske inkontinence. S temi vajami izboljšamo moč in vzdržljivost mišic medeničnega dna in tako pripomoremo k njihovemu pravilnemu delovanju. S hitro hojo teh mišic ne bomo okrepili. Prav tako ne pomaga stiskanje zadnjične mišice. Če želimo okrepiti mišice medeničnega dna, spredaj od sramnice in zadaj do trtice, jih stiskamo. Vaje izvajamo tako, da naredimo od tri- do petkrat na dan po deset stiskov, vsak stisk poskušamo zadržati, kolikor lahko, tja do deset sekund. In to vsak dan.
K zdravemu sečnemu mehurju bomo pripomogli, če bomo vsak dan popili zadostno količino tekočine, se izogibali pijačam, ki vsebujejo kofein, ter čezmernemu pitju alkohola in gaziranim pijačam, in ne urinirali prepogosto in "za vsak slučaj" ... Ob tem upoštevamo še vsa ostala priporočila za zdrav način življenja, kar pomeni, da ne kadimo, smo telesno dejavni, uživamo zdravo prehrano, pazimo na primerno telesno težo ter, če je le možno, ne dvigujemo pogosto težkih bremen.
Operacija kot zadnji izhod
Če s konservativnimi metodami nismo uspešni, je bolniku na voljo operacija. Kirurgi v lokalni anesteziji ženskam z urinsko inkontinenco pod srednji del sečne cevi podstavijo posebno podporo iz sintetične mrežice. Pri starejših ženskah in ženskah, ki imajo težko fizično delo in se jim rodila znižajo, pride v poštev rekonstrukcija medeničnega dna. Kot tretji način zdravljenja pri obeh spolih poznajo tako imenovano zatesnitveno operacijo, pri kateri mišico zapiralko učvrstijo s polnili. Možna operativna metoda pa je tudi vstavitev posebnih balončkov pod vrat sečnega mehurja.
