1. Imate slabo prebavo?
Napihnjenost pogosto spremlja slabo prebavo. Pri nekaterih ljudeh je želodec preveč občutljiv za pline. Vsakič, ko kaj jemo ali pijemo, mora biti želodec sproščen, da bi lahko sprejel zaužito. Če smo čustveno napeti, ostaja želodec skrčen. Velik del napihnjenosti po obroku je mogoče pripisati uživanju hrane takrat, ko nismo sproščeni. Če hitimo ali smo jezni ali napeti ali žrtev tesnobe, je boljše, da ne jemo. Med uživanjem hrane je treba biti umirjen, da bi se lahko želodec dovolj sprostil in naredil prostor za hrano in napitke.
2. Je težava v črevesju?
Sindrom nadraženega črevesja vsebuje vrsto simptomov: napihnjenost, vetrove, bolečino v trebuhu, zaprtje in/ali drisko in ti opozarjajo, da črevesje ne deluje dobro, čeprav je anatomsko ustrezno. Med možne vzroke teh motenj sodijo neprenašanje ustrezne hrane, stres, črevesna viroza in antibiotiki. Nekaterim obolelim pomaga, če se izogibajo določenim živilom. Zelje, stročnice, leča, cvetača in kikiriki denimo gredo neprebavljeni skozi prvi del tankega črevesa in lahko v debelem črevesu fermentirajo. Podobno je z umetnim sladilom sorbitolom, ki ga dodajajo džemom, bonbonom in žvečilnim gumijem brez sladkorja - zato lahko povzroči vetrove in napihnjenost.
Žrtve sindroma razdraženega črevesja je težko zdraviti, ker vzrok težav ne tiči v telesu. Znatno pomoč lahko pomeni povečano uživanje raztopljivih vlaken (prebavljenih v črevesju) iz jabolk, hrušk, ovsa, ječmena in rži.
{api_embed_photo}718512{/api_embed_photo}
3. Je kriva ustrezna hrana?
Neprenašanje ustreznih živil odkrivajo pri kar polovici obolelih za sindromom razdraženega črevesja. Glavni simptomi so pogosto vetrovi in napihnjenost. Vzroki neprenašanja hrane še niso povsem pojasnjeni, nekateri jih vidijo v pomanjkanju ustreznih prebavnih encimov, v preveliki količini napačne vrste črevesnih bakterij, v prepustnem črevesju, zaradi česar molekule hrane prodrejo v krvni obtok, in v prehitrem toku hrane skozi prebavila, tako da se hrana narobe fermentira.
Če sumite, da vam napihnjenost povzročajo ustrezna živila, si omislite dnevnik prehrane in odkrili jih boste. Še boljši odgovor vam bo dala eliminacijska dieta, le da ta zahteva čas, doslednost in strokovni nadzor. To dieto sestavlja poenostavljena prehrana z mesom, sadjem in zelenjavo teden dni ali več, nakar postopoma drugo za drugo vključujemo druga živila. Pri tem ugotavljamo, ali katero od teh živil povzroča simptome - zato se jih potem izogibamo.
4. Je krivo zaprtje?
Zaradi zaprtja odpadne snovi počasneje potujejo skozi črevesje. Njihovo zadrževanje v črevesju traja povprečno 50 ur. Vsak daljši čas pomeni preveliko absorbiranje vode iz blata, zato to postane trdo in ga teže izločamo.
Če opazimo strjevanje blata, je treba takoj ukrepati: velike potrebe nikoli ne prelagamo za več kot nekaj minut in zmeraj imejmo obilen zajtrk z veliko vlakni (žitarice s suhimi slivami in marelicami so dobra izbira). Takšen zajtrk je najboljša oblika zagona črevesja. Zato si je treba zagotoviti dovolj časa za veliko potrebo, preden odidemo ven.
Ob vztrajnem zaprtju pomagajo naravna odvajala, najbolje tista, ki vsebujejo snovi, ki v vodi nabreknejo, zaradi česar se poveča obseg blata. Mnoge od teh pripravkov dobimo brez recepta. Jemati jih je treba vsaj teden dni, preden ugotovimo, ali nam pomagajo. Nekaj prvih tednov bomo nemara čutili še večjo napihnjenost, vendar ta občutek potem mine. Če se odločite za umetna odvajala, se prej posvetujte z zdravnikom.
{api_embed_photo}718513{/api_embed_photo}
5. Je kriva menstruacija?
Napihnjenost je eden glavnih simptomov predmenstrualnega sindroma (PMS), verjetno zaradi dveh dejavnikov: najprej spolnega hormona progesterona, ki se pred začetkom menstruacije bolj izloča in sprošča gladke mišice, s čimer črevesju dovoljuje širjenje in polnjenje z zrakom, potem pa zaradi zadrževanja tekočine v telesu.
In kako stvar preprečiti? Včasih predpišejo diuretike (snovi, ki spodbujajo mokrenje/uriniranje, s tem pa izločanje vode in soli iz telesa), vendar lahko imajo ti neprijetne stranske posledice, denimo želodčne težave in slabost. Zato je najprej zaželeno poskusiti lažje prijeme, denimo izboljšati prehrano in povečati telesno aktivnost. Manjše vnašanje soli v telo lahko pogosto zmanjša napihnjenost, ki jo povzroča PMS. Zato se je treba izogibati čipsu, kikirikijem in drugim slanim prigrizkom in mesnim izdelkom, ki praviloma vsebujejo veliko soli. Imejte enostavno prehrano z veliko svežega sadja in zelenjave. Z njo si boste zagotovili tudi dovolj kalija, ki skupaj z natrijem in kalcijem ohranja ravnotežje telesnih tekočin. Med bogate vire kalija sodijo nemastno meso, polnozrnati izdelki, sadje (zlasti pomaranče in banane) in zelena listnata zelenjava. In ne zmanjšujte pitja vode: popijte je najmanj osem kozarcev na dan, da spodbudite izločanje blata in presežne tekočine.
6. So krive črevesne bakterije?
Za zdravje je zelo pomembna bakterijska flora v debelem črevesu. Koristni črevesni bakteriji lactobacilus in bifidobakterija pomagata pri prebavi, krepita imunost, vsrkavanje rudninskih snovi in sintezo vitaminov iz hrane, zavirata pa rast škodljivih bakterij, povzročiteljic plinov in driske. Jogurt, fermentirani napitki in probiotski živilski pripravki povečajo količino teh dveh bakterij, ker pa niso dolgo v črevesju, od njih ni dolgoročne koristi. Zato zdaj razvijajo probiotike, torej snovi, ki lahko zagotovijo gorivo za ti dve bakteriji in njuno razmnoževanje. Največ obetajo probiotiki, imenovani frukto-oligosaharidi. Japonci probiotike že uporabljajo, bodisi si z njimi posipljejo žitarice za zajtrk bodisi jih dodajo sadnemu soku.
Napihnjenost pogosto spremlja slabo prebavo. Pri nekaterih ljudeh je želodec preveč občutljiv za pline. Vsakič, ko kaj jemo ali pijemo, mora biti želodec sproščen, da bi lahko sprejel zaužito. Če smo čustveno napeti, ostaja želodec skrčen. Velik del napihnjenosti po obroku je mogoče pripisati uživanju hrane takrat, ko nismo sproščeni. Če hitimo ali smo jezni ali napeti ali žrtev tesnobe, je boljše, da ne jemo. Med uživanjem hrane je treba biti umirjen, da bi se lahko želodec dovolj sprostil in naredil prostor za hrano in napitke.
2. Je težava v črevesju?
Sindrom nadraženega črevesja vsebuje vrsto simptomov: napihnjenost, vetrove, bolečino v trebuhu, zaprtje in/ali drisko in ti opozarjajo, da črevesje ne deluje dobro, čeprav je anatomsko ustrezno. Med možne vzroke teh motenj sodijo neprenašanje ustrezne hrane, stres, črevesna viroza in antibiotiki. Nekaterim obolelim pomaga, če se izogibajo določenim živilom. Zelje, stročnice, leča, cvetača in kikiriki denimo gredo neprebavljeni skozi prvi del tankega črevesa in lahko v debelem črevesu fermentirajo. Podobno je z umetnim sladilom sorbitolom, ki ga dodajajo džemom, bonbonom in žvečilnim gumijem brez sladkorja - zato lahko povzroči vetrove in napihnjenost.
Žrtve sindroma razdraženega črevesja je težko zdraviti, ker vzrok težav ne tiči v telesu. Znatno pomoč lahko pomeni povečano uživanje raztopljivih vlaken (prebavljenih v črevesju) iz jabolk, hrušk, ovsa, ječmena in rži.
3. Je kriva ustrezna hrana?
Neprenašanje ustreznih živil odkrivajo pri kar polovici obolelih za sindromom razdraženega črevesja. Glavni simptomi so pogosto vetrovi in napihnjenost. Vzroki neprenašanja hrane še niso povsem pojasnjeni, nekateri jih vidijo v pomanjkanju ustreznih prebavnih encimov, v preveliki količini napačne vrste črevesnih bakterij, v prepustnem črevesju, zaradi česar molekule hrane prodrejo v krvni obtok, in v prehitrem toku hrane skozi prebavila, tako da se hrana narobe fermentira.
Če sumite, da vam napihnjenost povzročajo ustrezna živila, si omislite dnevnik prehrane in odkrili jih boste. Še boljši odgovor vam bo dala eliminacijska dieta, le da ta zahteva čas, doslednost in strokovni nadzor. To dieto sestavlja poenostavljena prehrana z mesom, sadjem in zelenjavo teden dni ali več, nakar postopoma drugo za drugo vključujemo druga živila. Pri tem ugotavljamo, ali katero od teh živil povzroča simptome - zato se jih potem izogibamo.
4. Je krivo zaprtje?
Zaradi zaprtja odpadne snovi počasneje potujejo skozi črevesje. Njihovo zadrževanje v črevesju traja povprečno 50 ur. Vsak daljši čas pomeni preveliko absorbiranje vode iz blata, zato to postane trdo in ga teže izločamo.
Če opazimo strjevanje blata, je treba takoj ukrepati: velike potrebe nikoli ne prelagamo za več kot nekaj minut in zmeraj imejmo obilen zajtrk z veliko vlakni (žitarice s suhimi slivami in marelicami so dobra izbira). Takšen zajtrk je najboljša oblika zagona črevesja. Zato si je treba zagotoviti dovolj časa za veliko potrebo, preden odidemo ven.
Ob vztrajnem zaprtju pomagajo naravna odvajala, najbolje tista, ki vsebujejo snovi, ki v vodi nabreknejo, zaradi česar se poveča obseg blata. Mnoge od teh pripravkov dobimo brez recepta. Jemati jih je treba vsaj teden dni, preden ugotovimo, ali nam pomagajo. Nekaj prvih tednov bomo nemara čutili še večjo napihnjenost, vendar ta občutek potem mine. Če se odločite za umetna odvajala, se prej posvetujte z zdravnikom.
5. Je kriva menstruacija?
Napihnjenost je eden glavnih simptomov predmenstrualnega sindroma (PMS), verjetno zaradi dveh dejavnikov: najprej spolnega hormona progesterona, ki se pred začetkom menstruacije bolj izloča in sprošča gladke mišice, s čimer črevesju dovoljuje širjenje in polnjenje z zrakom, potem pa zaradi zadrževanja tekočine v telesu.
In kako stvar preprečiti? Včasih predpišejo diuretike (snovi, ki spodbujajo mokrenje/uriniranje, s tem pa izločanje vode in soli iz telesa), vendar lahko imajo ti neprijetne stranske posledice, denimo želodčne težave in slabost. Zato je najprej zaželeno poskusiti lažje prijeme, denimo izboljšati prehrano in povečati telesno aktivnost. Manjše vnašanje soli v telo lahko pogosto zmanjša napihnjenost, ki jo povzroča PMS. Zato se je treba izogibati čipsu, kikirikijem in drugim slanim prigrizkom in mesnim izdelkom, ki praviloma vsebujejo veliko soli. Imejte enostavno prehrano z veliko svežega sadja in zelenjave. Z njo si boste zagotovili tudi dovolj kalija, ki skupaj z natrijem in kalcijem ohranja ravnotežje telesnih tekočin. Med bogate vire kalija sodijo nemastno meso, polnozrnati izdelki, sadje (zlasti pomaranče in banane) in zelena listnata zelenjava. In ne zmanjšujte pitja vode: popijte je najmanj osem kozarcev na dan, da spodbudite izločanje blata in presežne tekočine.
6. So krive črevesne bakterije?
Za zdravje je zelo pomembna bakterijska flora v debelem črevesu. Koristni črevesni bakteriji lactobacilus in bifidobakterija pomagata pri prebavi, krepita imunost, vsrkavanje rudninskih snovi in sintezo vitaminov iz hrane, zavirata pa rast škodljivih bakterij, povzročiteljic plinov in driske. Jogurt, fermentirani napitki in probiotski živilski pripravki povečajo količino teh dveh bakterij, ker pa niso dolgo v črevesju, od njih ni dolgoročne koristi. Zato zdaj razvijajo probiotike, torej snovi, ki lahko zagotovijo gorivo za ti dve bakteriji in njuno razmnoževanje. Največ obetajo probiotiki, imenovani frukto-oligosaharidi. Japonci probiotike že uporabljajo, bodisi si z njimi posipljejo žitarice za zajtrk bodisi jih dodajo sadnemu soku.
