V kitajski medicini so cimet dolgo uporabljali kot zdravilo zoper prehlad, prebavne motnje in krče, prav tako so verjeli, da telesu daje dodatno energijo. In tudi danes ni nič drugače. Cimet, pravijo strokovnjaki, je prava zimska začimba, saj pomaga lajšati težave, ki nas doletijo predvsem v hladnih zimskih dneh. Ker preventivno deluje proti nahodu in prehladu, si v teh zimskih dneh mirno privoščite kakšen vroč napitek s cimetom, ki bo poživil vaš krvni obtok in pospešil znojenje, kar je dobrodošlo predvsem pri zniževanju vročine. Poleg preprečevanja prehlada pa naj bi cimet pomagal tudi pri gripi in infekcijah dihal. Mnogim tako priporočajo tudi inhalacijo s cimetovim eteričnim oljem.
Tistim, ki so že prehlajeni, pa naj bi cimet pomagal pri odpravljanju simptomov, kot sta vneta nosna sluznica in utrujenost. Cimetu pripisujejo tudi ugodne učinke na prebavo, v Aziji pa je znan kot zdravilo za ženske težave, saj naj bi lajšal bolečine pri menstruaciji in hude krvavitve. Pripisujejo mu tudi učinke pri zdravljenju vnetij mehurja. Tudi sodobne raziskave so potrdite njegove številne dobre lastnosti. Tako naj bi na primer polovica žličke cimeta na dan znižala slabi holesterol (LDL), ugotavljajo tudi, da je cimet naravno sredstvo, ki lajša glavobole in migrene, uporabljajo pa ga tudi tisti, ki želijo izgubiti kakšen kilogram telesne teže. Vendar ne pretiravajte, saj lahko z uživanjem večjih količin dosežete prav nasproten učinek, ker pravijo, da je v večjih količinah lahko strupen. Priporočena terapevtska količina, ki jo lahko zasledimo pri zahodnih naturopatih, znaša 1 do 6 gramov cimeta na dan, tradicionalna kitajska medicina in ajurveda pa pri nekaterih terapijah te količine tudi presežeta. A naj bo tako ali drugače, nikar kar tako na slepo ne verjemite "čudežnim receptom", ki obljubljajo hitro ozdravitev in odpravljanje resnih bolezni zaradi "čudežnih snovi", ki naj bi jih vseboval cimet.
Najbolj smotrno je torej, da nekaj ščepcev cimeta dodajate k svojim vsakdanjim prehranjevalnim navadam, če ne zaradi drugega, pa zaradi arome, ki bo izboljšala okus. Poznamo sicer več vrst cimeta. Cejlonski, ki se uporablja kot začimba, je že stoletja znan kot tradicionalno rastlinsko zdravilo. Raziskave kažejo, da deluje protivnetno, antioksidantno, protitumorno in predvsem pozitivno na srčno-žilni in imunski sistem. Kitajski cimet, znan kot Cinnamomum cassia, pa vsebuje tokstično snov kumarin, ki v velikih količinah lahko povzroči poškodbe ledvic in jeter. Ima intenzivnejši in ostrejši vonj in je tudi cenejši. Ob vseh teh informacijah je tudi pri izbiri cimeta najbolje, da se najprej pozanimate, kakšnega je najbolje izbrati. Predvsem pa o tem, kolikšna količina je priporočena za uživanje.
