Bonbon
Stari nasveti, denimo da je treba vsak dan zaužiti kaj toplega ali da slivovka dezinficira črevesje, so tako razširjeni, da jih ljudje pogosto sprejemajo brez pomislekov. Pa ti nasveti držijo, jih je resnično treba upoštevati ali pa bi kazalo seči po drugačnih oblikah pomoči?
Jogurt varuje črevesje
Jogurt je seveda zdravo živilo. Pa zares varuje črevesno floro? Da in ne. Če mislite, da je za črevesje dober vsak mlečni izdelek, se motite. Pozitiven vpliv na črevesno floro imajo le probiotični jogurti. Bakterije, ki jih ti vsebujejo, ustalijo črevesno floro in dolgoročno krepijo imunost. Zato naj bi probiotični jogurt vsak dan zaužili bolniki, ki jemljejo antibiotike. Tako je mogoče močno omiliti stranske pojave antibiotičnega zdravljenja, denimo drisko.
Zastrupitev zaradi zaprtja
Če se naše črevesje dva ali tri dni ne izprazni, nimamo ravno prijetnega občutka. Vendar pa je napačno misliti, da zaprtje pospešuje proces razkrajanja, ki lahko povzroči samozastrupitev. Ta razlaga se je zakoreninila že v 16. stoletju, pogosto pa jo je mogoče slišati še danes. Toda nikoli niso znanstveno dokazali, da bi se toksini iz črevesja vsrkavali v organizem.
Gumijasti bomboni prijajo želodcu
Dobro bi bilo, če bi bile sladice ne le okusne, temveč tudi medicinsko koristne. Vendar pa sladice, proizvedene na podlagi korenine lakrice, takšni pa so tudi gumijasti bomboni, želodec umirjajo le, če jih ne užijemo veliko in če ne vsebujejo soli. Sicer povzročajo zgago, napihnjenost in občutek pritiska, saj pospešujejo izločanje želodčne kisline. Njihova vprašljiva sestavina je glicirizin: ta zaradi pretiranega in rednega uživanja povzroča nabiranje vode v organizmu in lahko povzroči zvišanje krvnega tlaka. Glicirizin je naravna sestavina lakricinega soka, ki priskrbi okus številnim bombonom. Želodec je veliko bolje umiriti s pitjem kamiličnega čaja.
Kokakola in slane palčke umirijo drisko
Mar najdemo najboljše zdravilo zoper drisko dejansko v navadni prodajalni? Vendar mnenje, da zoper njo pomagajo kokakola in slane palčke, drži le napol. Te namreč povsem odpovedo ob salmoneli ali rotavirusu. Pomagajo pa pri nadomeščanju izgubljene tekočine. Sladkor v kola napitkih zboljša vsrkavanje soli, zato organizem ohrani več tekočine. Vendar pa je v ta namen bolje piti izotonične, manj sladkane napitke z večjo vsebnostjo rudninskih snovi.
Vsak dan kaj toplega
Ni znanstvenih dokazov, da ima topli obrok prednost pred hladnim oziroma da organizem vsak dan potrebuje kuhan obrok. Večji del Zemljanov zelo redko ali celo nikoli ne uživa tople hrane, ne da bi to škodovalo njihovemu zdravju. Pogosto imajo prav kuhana in pečena živila negativne učinke, saj zaradi toplotne obdelave izgubijo vitamine ali pa se v njih razvijejo škodljive snovi. Je pa res, da so mnoga živila po segretju okusnejša, čistejša ali trajnejša. Fižol je denimo treba zmeraj skuhati, ker surov vsebuje strupene lektine. Na splošno je kakovost živil za zdravo prehrano pomembnejša od njihove temperature ob uživanju.
