Približno vsak drugi Zemljan novo leto pričaka s svežimi zaobljubami. Začetke namreč radi jemljemo kot prelomnico, zato razmišljamo in upamo, da bomo določene stvari obrnili na bolje, naredili kaj dobrega zase, se odpovedali škodljivim razvadam in poskušali usvojiti dobre. A statistika pravi, da se jih večina ne bo držala - 88 odstotkov ljudi naj bi novoletne zaobljube opustilo že v prvih dveh tednih. Le osem odstotkov jih izpolni. Že stari Babilonci so ob prehodu v nove časovne cikle obljubljali bogovom, da bodo vrnili izposojeno in poplačali dolgove. Vsako leto so z obljubami bogu Janusu začeli tudi Rimljani - po njem se imenuje januar.
V srednjem veku so vitezi ob koncu leta izrekli "pavovo zaprisego", s katero so potrdili svojo predanost prestolu. Kristjani in druge vere pa prav tako ob koncu leta molijo za dobrobit v prihajajočem letu, ob tem se spominjajo dejanj, ki bi jih bilo dobro izboljšati v prihodnje. Pa danes? Po podatkih revije Time je spekter najpogosteje zadanih zaobljub presenetljivo ozek: bolj zdravo življenje, manj alkohola in cigaret ter stresa na delovnem mestu. Na spiskih se rade znajdejo še želje, povezane z izgubo teže, dokončanje šole, zgodnejše odhajanje v posteljo, varčevanje, podaljšanje časa, ki ga preživimo z družino in prijatelji, zaobljube o menjavi službe, učenje nečesa novega (jezika, kuhanja, šivanja), manjša vzkipljivost in zlovoljnost, večji optimizem, manj prepirov s taščo ... Tako lahko kot zaobljube že stoletja sklenemo, jih tudi prelomimo, ugotavljajo psihologi in poudarjajo, da je za njihovo (ne)izpolnitev najpomembnejša volja, ki pogosto izpuhti nekaj dni po novem letu.
Psiholog Richard Wiseman z Univerze Bristol je ugotovil, da že ob sprejemanju le dobra polovica ljudi zares verjame, da bo zastavljeni cilj dosegla. Raziskava je pokazala, da okoli 40 odstotkov optimistov zaobljube prekrši v prvih dveh tednih leta in le eden od enajstih jih uresničuje vsaj prvih šest mesecev. Polovica sodelujočih je priznala, da so si vsaj enkrat novoletno zaobljubo že zadali.