Številni izzivi imunskega sistema: Zato sta vitamina C in D naša velika zaveznika

Bonbon Bonbon
16.11.2020 06:00

Poznate staro misel, da se zdravje začne v črevesju? V dneh, ko bo naša odpornost še dodatno na udaru, sta naša zanesljiva zimska prijatelja C in D. Prehranska dopolnila so pogosto zanesljivejši vir kot hrana

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Profimedia

Hitra ohladitev je že prinesla prve preizkušnje našemu imunskemu sistemu, ki sicer vsakodnevno sprejema odločitve o tem, kaj je telesu tuje in kaj normalno. Skozi jesensko-zimsko obdobje so na pohodu predvsem prehladi in virusi, dnevno pa delovanje imunskega sistema močno oslabijo tudi nezdrave življenjske navade, močno čustvovanje, strupi iz okolja in vnetja v ustih, ki jih pogosto zanemarjamo.

Ne pozabite na zdravje črevesja

Premalo se zavedamo, kako pomembno je zdravje našega črevesja, saj ima to največ celic imunskega sistema v telesu. V blatu, ki mu odstranimo vodo, je kar 30 odstotkov bakterij. Pri driski se izguba življenjsko pomembnih mikroorganizmov (dobrih bakterij) samo še poveča. Tako nastane neravnovesje bakterij, poveča se prepustnost črevesja in začnejo se razraščati škodljivi mikroorganizmi in virusi.

Profimedia

S probiotiki preprečimo razrast škodljivih bakterij in krepimo črevesno pregrado. Pri izbiri probiotika moramo biti pozorni na to, da so njihove različne vrste (sevi) zmožne preživeti v kislem okolju želodca, saj tako najbolje dosežejo mesto delovanja (spodnje dele prebavil).

Naj bo vitamin C vedno prva izbira

Vitamin C ima v imunosti posebno mesto. Kadar v telo vdre tujek ali se ob stresu aktivirata nadledvična žleza in hipotalamus, potrebe po vitaminu C močno narastejo. Njegovo pomanjkanje se kaže z razdražljivostjo, utrujenostjo, človek postane šibak in depresiven. Pojavijo se tudi bolečine pri gibanju in izguba teka, kosti postanejo krhke, dlesni lahko začnejo krvaveti.

Ali veste, da ga telo ne more samo proizvajati? Zato ga moramo vnašati s hrano, ob tem pa ne smemo pozabiti, da ga uničujejo dolge transportne poti sadja in zelenjave, predelava hrane in kuhanje. Povečane potrebe po vitaminu C imajo ljudje z akutnimi okužbami, starejši od 65 let, kadilci in alkoholiki, ljudje pod stresom, sladkorni bolniki in ljudje po operacijah, ljudje na urbanih območjih z veliko industrije, rakavi bolniki po končanem zdravljenju, ženske, ki uporabljajo kontracepcijo ali hormonsko nadomestno terapijo.

Raziskave potrjujejo, da je med okužbo pomembno zagotoviti dovolj vitamina C, in ker se hitro izloča iz telesa, ga je treba za uspešno zmanjšanje simptomov uživati v krajših časovnih intervalih. Ob prvih znakih prehlada bi morali takoj začeti jemati en gram vitamina C, nato pa še naslednjih šest ur vzeti po en gram na uro.

Poleg pomembne vloge v imunosti vitamin C povečuje tudi absorpcijo železa in je potreben za celjenje ran in opeklin. Kot antioksidant ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom, ki nastaja tako pri presnovi hrane kot pri okužbi ali poškodbi tkiva. Sodeluje pri nastajanju kolagena, veziva, ki daje strukturo vsem tkivom in celicam ter tako krepi kožo, kite, hrustanec, kosti, arterije in vene.

Vitamin D, kolo našega zdravja

Sonce je vir življenja in pogoj, da v našem telesu pod vplivom UVB-žarkov nastaja vitamin D. Pri nas vitamin D učinkovito nastaja v koži le med aprilom in septembrom in le med 10. in 16. uro. Zelo malo pa ga dobimo s hrano, vendar le, če uživamo mastne severnomorske ribe (lososa, sardine, polenovko, tuna, skušo). Kronično pomanjkanje vitamina D je povezano z različnimi avtoimunskimi obolenji, rakom in številnimi drugimi boleznimi.

Profimedia

Vitamin D spodbuja obrambo pred bakterijami in virusi, prispeva k ohranjanju zdravih kosti ter zmanjšuje pojavnost nekaterih vrst raka. Epidemiološke raziskave kažejo, da ima več kot četrtina prebivalstva izrazito pomanjkanje vitamina D. Za dobro preskrbo z vitaminom D poskrbimo tako, da se del leta sončimo, preostali del pa nadomestimo z rednim dnevnim uživanjem prehranskih dopolnil, ki so zanesljivejši vir vitamina D kot hrana.

Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča, da zdravi ljudje prehrano dopolnjujejo z 800 IE vitamina D, kadar UVB-žarki ne omogočajo nastajanja v koži in če se oseba izogiba sončenju. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) določa, da so sprejemljive zgornje količine dnevnega vnosa vitamina D za otroke od rojstva do enega leta 25 μg (1000 IE), od enega do desetega leta 50 μg (2000 IE), za otroke od enajstega leta, nosečnice in doječe matere pa 100 μg (4000 IE).

Vitamin D se s segrevanjem ne uniči, škodujeta pa mu svetloba in kisik. Pri izbiri prehranskega dopolnila v tekočini bodite pozorni, da je shranjen v temni steklenički, predvsem pa naj bodo visoko kakovostni izdelki s čim manj pomožnimi snovmi. Dobro si je preračunati tudi ceno na odmerek, saj so nizke cene pogosto navidezno nizke.

Poskrbite za redno jemanje prehranskih dopolnil

Le stalno uživanje vitaminov in probiotikov bo vplivalo na vaše počutje in okrepilo imunski sistem, da vas bo uspešno branil pred napadi virusov. Bodite vestni, upoštevajte priporočila o higieni, gibanju, zadostnem spanju, uravnoteženi prehrani in poskrbite za redno jemanje prehranskih dopolnil.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta