Vam smrdi iz ust, ali si to le domišljate? Tako se boste prepričali

Jutranji zadah imamo vsi. Ponoči se nam bolj ali manj izsušijo usta, saj je takrat produkcije sline manjša, da bi odplaknila bakterije, zato nastaja neprijeten vonj. Problem izsušenih ust in pomanjkanje sline dobro poznajo zlasti tisti, ki spijo z odprtimi usti. Na srečo je jutranji zadah kratkotrajen in k vzpostavitvi običajne ustne flore pripomorejo kozarec vode, zajtrk in seveda zobna ščetka. Prav tako nimamo prijetnega vonja iz ust, kadar dalj časa ne zaužijemo hrane ali smo dehidrirani.

Nič kaj pa ni prijetno, če nam kljub umivanju zob še vedno smrdi iz ust. In čeprav stopimo kak korak vstran od sogovornika in si napolnimo usta z žvečilnim gumijem, zadaha ne moremo prikriti. Če ne bomo kmalu rešili zdravstvenega problema, lahko nastane še družabni. Zaradi zadrege bomo namreč raje ostajali doma in se izogibali ljudem. Zato raje takoj pot pod noge in se najprej odpravimo k zobozdravniku. Kajti vzrok za patološki zadah po navadi tiči v pomanjkljivi zobni higieni in z njo povezanimi procesi v ustih ter zobovju, včasih lahko tudi v kronični bolezni, želodčnih težavah ali kar vpliva na spremembo kakovosti sline, to je jemanje določenih zdravil, stres, hormonske spremembe ali akutna bolezenska stanja.

Velikokrat tičijo vzroki v ustni votlini

Stomatolog Dušan Brajovič razlaga, da se v večini primerov vzroki zadaha skrivajo v ustni votlini, povzroča pa ga dolgotrajno slaba zobna higiena. Zaradi slabo očiščenih zob, ko se ostanki hrane nabirajo med zobmi, se okoli dlesni in sklenine ustvarijo zobne obloge z bakterijami, ki pri razgradnji hrane proizvajajo smrdljive spojine. Trde in mehke zobne obloge povzročajo tudi kronično vnetje obzobnih tkiv, kar dodatno pr

ispeva k neprijetnemu vonju, obzobni žepki (to je prostor med zobom in dlesnijo) pa se vnemajo in poglabljajo. Začarani krog negativnih procesov se torej začne v ustih in iz njih se posledično širi neprijeten vonj.

Drugi vzroki zadaha so lahko propadli zobje in razpadle korenine, okoli katerih nastaja stalen proces izločanja pri vnetjih. Zadah povzročajo tudi kariozni zobje. V luknji zoba se namreč nabira hrana, njene ostanke predelujejo bakterije in pri tem nastane zadah. Pri globokem kariesu začne propadati zobna pulpa in posledično se začne vnetje. Sogovornik poudarja, da so vzroki običajno prepleteni. Človek z ustnim zadahom lahko ima kronično vnetje obzobnih tkiv, karies ...

Nos je pravšnji instrument

Ugotoviti, ali se spopadamo s slabim zadahom in okolico spravljamo v zadrego, je nadvse preprosto. Nos je kar pravšnji instrument za to. Nekomu pihnemo v nos in njegov nakremženi obraz nam bo nazorno pokazal, "koliko je ura". Medtem ko lahko to sami preverimo tako, da si z dlanjo prekrijemo usta in nos ter izdihnemo. Nato zrak hitro vdihnemo skozi nos in ugotovimo, ali imamo zadah. Dušan Brajovič dodaja, da obstajajo posebni inštrumenti za analizo plinov, a po navadi se zadaha zavedamo.

Na vprašanje, kam po pomoč, se prvi odgovor zagotovo glasi: k zobozdravniku. "Če so za zadah krive mehke in trde obzobne obloge, jih strokovnjak najprej odpravi in pacienta pouči o pravilni zobni negi. V primeru globljih obzobnih žepov zluščimo in zgladimo zobne korenine v globini ali s kirurškim posegom odstranimo odvečno dlesen. Možni so tudi posegi s posebnimi membranami in nadomestki kosti. Če zadah povzročajo razpadle korenine, jih moramo odstraniti. Kadar je govor o kariesu, vnetju ob koreninah in vnetih obzobnih žepkih, težavo še lahko pozdravimo," pojasnjuje stomatolog.

Če za zadah ne najdemo nobenega vzroka, potem se je treba odpraviti na pregled k ustreznemu specialistu, ki bo odkril, ali morda ni vzrok kakšna sistemska bolezen.

Obvezna uporaba zobne nitke

Da ne bi imeli zadaha, moramo skrbeti za redno higieno zob. Zobe ščetkamo zjutraj in zvečer in pri tem uporabimo zobno nitko, s katero očistimo skrite kotičke med zobmi. Zadnje čase zobozdravniki svetujejo čiščenje jezika s posebnim strgalom. Priporočljiva je tudi uporaba ustne vode. Zobozdravnik Brajovič opozarja, da jo lahko uporabljamo kvečjemu štirinajst dni zaporedoma, ker vsebuje spojine, ki postanejo ob stalni uporabi toksične. K boljšemu počutju bosta pripomogli tudi pravilna in zdrava prehrana z veliko sveže zelenjave ter sadja.

Brez pretiravanja s čebulo in česnom

Zadah redko povzročajo hude bolezni. V nasprotju s patološkim zadahom pa je vsem dobro znan fiziološki (normalen). Zanj si "lastijo zasluge" čebula, česen, ribe, tobak, alkohol ...

Namišljen zadah

Med posamezniki se zelo redko znajde tudi kdo, ki meni, da ima zadah, čeprav ga nima. Namišljeni zadah lahko izvira iz nekaterih psihičnih bolezni, kot je shizofrenija.