Bonbon
Zdravniki opredeljujejo stres kot stanje duševne, čustvene ali druge preobremenjenosti, katere posledica je pospešeno izločanje kortizola, imenovanega tudi stresni hormon. Pod vplivom tega hormona se zvišajo krvni tlak, ritem bitja srca in raven sladkorja v krvi. Organizem je pripravljen na akcijo ali beg, tak mehanizem je razvila narava v tisočletjih evolucije in tak, kratkotrajen stres, običajno ne pušča posledic.
Nekaj drugega pa je dolgotrajen in ponavljajoči se stres, s katerim se človeštvo sooča šele v zadnjem obdobju, zato naše telo nanj nima ustreznih odgovorov. Tak stres dolgoročno vodi k nesposobnosti obravnavanja močno nakopičene napetosti, posledice pa so lahko zelo različne, od spremenjenega čustvovanja do različnih zdravstvenih motenj, ki neugodno delujejo na kakovost življenja posameznika in na njegovo zdravje. Stalno povišan nivo kortizola v telesu namreč povzroča izčrpanost, zmanjšuje storilnost in dolgoročno povzroča mnoge fiziološke, zdravstvene in psihične težave.
Uradna medicina hujše motnje, ki so posledica stresa, zdravi z zdravili, vendar ta učinkujejo le na posledice, ne odpravijo pa vzroka bolezni. Mnoga zdravila lahko imajo tudi stranske učinke ali povzročajo odvisnost.
Eliksir življenja
Pri lažjih težavah si lahko pomagamo s pripravki iz narave. Eno takih zelišč je melisa, ki jo v zdravilstvu uporabljajo že več kot dva tisoč let. Stari Grki in Rimljani so jo uporabljali za obkladke in obvezovanje ran, arabski zdravniki pa so ugotovili, da poživlja in krepi srce ter odganja tesnobo in potrtost. V srednjem veku se je melisa razširila v osrednjo Evropo, v srednjeveških zdravilskih bukvah je veljala celo za "panacejo", rastlino, ki zdravi vse bolezni. Znameniti zdravilec Paracelzij pa je meliso označil za "eliksir življenja".
Tudi novejše znanstvene raziskave so potrdile blagodejne učinke melise. Melisa pomirja, blaži bolečine in poglobi spanje, so ugotovili v študijah, kjer so raziskovali pomirjevalne oziroma blažilne učinke melise z merjenjem razpoloženja, sposobnosti opažanja in kakovosti spanja. Študije so potrdile pozitivni učinek melise tudi pri različnih oblikah razpoloženjskih motenj, povezanih s stresom, kot so žalost, tesnoba, brezvoljnost, nemirnost, potrtost, razdraženost ...
Študija o vplivu melise na počutje je pokazala, da že mali odmerek melise lahko pozitivno vpliva na razpoloženje mladih, zdravih oseb. Z meritvami so zaznali subjektivno oceno večje sproščenosti, višje pozornosti in zadovoljstva, boljšo kakovost razpona pozornosti, splošnega ter funkcionalnega in sekundarnega spomina.
Zanimivo je, da spodbujanje občutka sproščenosti ne povzroča manjše delovne storilnosti ali zbranosti, ampak prav nasprotno. S pozitivnim vplivom na kratkoročni in dolgoročni spomin melisa spodbuja tudi učenje. Študije so pokazale tudi ugoden učinek melise na kakovost spanja. Zaradi tega je melisa naravno sredstvo proti različnim stresnim motnjam.
Raziskava, opravljena na izvlečku melise, je po dvotedenskem jemanju pri uporabnikih pokazala 32-odstotno zmanjšanje znakov stresa, 69-odstotno zmanjšanje simptomov, povezanih s stresom, kot so čustveno neravnovesje, potrtost, občutek krivde, stalna zaskrbljenost, težave pri govoru, splošna oslabelost, krči v mišicah in somatske motnje, ter 60-odstotno zmanjšanje težav zaradi nespečnosti.
Sinergija vseh sestavin
Nekatere raziskave so potrdile tudi antioksidacijske učinke izvlečkov melise in protibakterijsko, protivirusno in protiglivično delovanje. Polifenolne sestavine delujejo virostatično, zavrejo razvoj virusov, zlasti herpesa. Vsebovana rožmarinova kislina deluje protivnetno, eterično olje pa proti krčem. Podrobneje raziskujejo še delovanje na proste radikale in antioksidativne lastnosti melise.
Znanstveniki so opravili številne študije, da bi ugotovili, katere so tiste aktivne učinkovine melise, ki so "odgovorne" za vse te pozitivne učinke. A po mnogih raziskavah so prišli do zaključka, da je ugodni učinek melise rezultat sinergije vseh sestavin, ki jih rastlina vsebuje.
Melisa je varno zelišče, skozi stoletja uporabe niso ugotovili neugodnih stranskih učinkov. Napitki iz melise pomirjajo ljudi in živali, posebno še ob lažjih oblikah nespečnosti. Mirijo notranji nemir, blažijo živčnost, razburljivost in čustveno preobčutljivost, glavobol in premočno bitje srca. Imajo oživljajoč učinek pri omedlevici. Nekatere sestavine melise zavirajo razvoj bakterij in virusov, tudi tistih, ki povzročajo vnetje dihal, zato nekoliko pomagajo pri prehladih.
Meliso dodajajo čajnim mešanicam za pomoč pri prebavnih težavah, saj rahlo blaži krče, odganja vetrove, pospeši izločanje žolča ter spodbuja apetit. V nekaterih mešanicah je melisa skupaj z drugimi zelišči, ki delujejo pomirjevalno in uspavalno. Mnogo pripravkov vsebuje vodni ali alkoholni melisni izvleček le v majhnem deležu, večja je vsebnost eteričnih olj iz drugih zelišč, na primer koriandra, muškatnega oreščka, nageljnovih žbic, cimeta, angelike in ingverja.
Strokovnjaki pa opozarjajo, da je melisa namenjena za pomoč oziroma samozdravljenju pri blagih motnjah in težavah, ki jih povzroča stres. Pri resnih težavah moramo vsekakor poiskati zdravniško pomoč.
