Zagotovite vitalnost, upočasnite staranje: Možgani potrebujejo dobro gorivo, zato jih je treba nahraniti

Vendar pa je ta organ, četudi obdarjen z izjemnimi sposobnostmi in značilnostmi, izpostavljen vrsti vplivov, dražljajev in poškodb.

Možganske sposobnosti so pod znatnim vplivom zunanjih dražljajev in enako velikim vplivom dednosti. Z ustreznim načinom prehranjevanja, telesno aktivnostjo, zdravim načinom življenja in z izogibanjem ustreznim boleznim si lahko ohranimo vitalnost možganov, upočasnimo nastanek nekaterih degenerativnih bolezni in do visoke starosti ohranimo sposobnosti spominjanja, koncentracije in spoznavanja.

Zgradba možganov

Milijoni nevronov, možganskih živčnih celic, zagotavljajo prenos dražljajev in impulzov in izločanje nevrotransmitorjev. Končni rezultat njihove aktivnosti so slike, ki jih vidimo, zvoki, ki jih slišimo, vse, kar čutimo - to so naši odzivi, gibi, spomin. Nevroni so med seboj povezani kot dovršeno organizirana mreža, znotraj katere (in sicer možganske skorje) obstajajo deli oziroma centri z natančno določeno funkcijo (vid, voh, sluh, govor), ki uravnavajo občutek za žejo, lakoto, telesno temperaturo itd.

Vendar nevroni niso edine možganske celice, pomenijo celo le desetino vseh; večino sestavljajo glija celice, ki ne delujejo kot nevroni, marveč igrajo vlogo podpore, posrednika pri izmenjavi snovi in med drugim igrajo še pomembno vlogo regeneriranja živčnih vlaken.

Stimulirajte ovojnice

Slabitev spominske sposobnosti in počasnejše opravljanje nekaterih del sta nevarno opozorilo, vendar spričo staranja nič nenavadnega. Med naravnim procesom staranja možganov se nevroni ne regenerirajo, marveč obnavljajo svoje sestavine, porabljene sestavine pa se odstranijo s samouničenjem. S staranjem se spremenijo stene krvnih žil (ateroskleroza), kar otežuje možgansko cirkulacijo in resno ogroža zdravje in pravilno delovanje možganov. Če hočete ohraniti možganske ovojnice, ki ščitijo dele možganov in te oskrbujejo s krvjo, jih stimulirajte. To je najboljša zaščita pred staranjem možganov in menda tudi zaščita pred nevrološkimi obolenji. Vendar pa ohranitev optimalne aktivnosti možganov ne bo nujno preprečila Alzheimerjeve bolezni, četudi lahko občutno zavleče njen izbruh in ublaži nekatere simptome.

Prehranjujte si možgane

Možgani, upravitelj telesa, potrebujejo hrano oziroma gorivo, ki zadovoljuje potrebe po energiji in telesu zagotavlja snovi, ki jih samo ne more ustvariti, vendar jih nujno potrebuje. Predvsem vitamine, oligoelemente, rudninske snovi, esencialne maščobne kisline. Za dobro delovanje možganov je potrebno velike energije. Možgani kar 20 odstotkov energije črpajo iz živil, prav toliko iz kisika, ki ga vdihavamo, potrebujejo pa:

• zasičene maščobe (rdeče meso), enonezasičene maščobe (lešniki, olive), večnezasičene maščobne kisline (esencialne maščobne kisline, denimo omega 3 in omega 6), nujne za celične membrane;
• vitamin B1, ki možganom omogoča izrabo glukoze kot energetskega vira;
• vitamina B3 in B12, katerih pomanjkanje lahko povzroči nevrološke motnje;
• vitamin B9, nujen za razvoj živčnega sistema zarodka med nosečnostjo in za ohranjanje intelektualne sposobnosti starejših;
• vitamin E in selen, ki zavirata staranje možganov;
• vitamin C, ki deluje antioksidatno in zboljšuje stike med nevroni;
• škrob kot stimulans za možgane;
• beljakovine, saj sinteza možganskih beljakovin temelji na beljakovinah, dobljenih iz hrane;
• kalcij, nujen za prevodnost živčnih celic, in magnezij, dobrodošel ob anksioznosti, živčnosti in depresiji.

Uživajte zelenjavo

Številne raziskave so dokazale, da antioksidanti in esencialne maščobne kisline omega-3 pomagajo preprečiti degenerativne bolezni možganov. V eni od njih so šest let opazovali prehranjevalne navade 3700 moških in žensk, starejših od 65 let, in še posebej ocenili spoznavne sposobnosti testirancev. Pri tistih, ki so na dan zaužili dva obroka zelenjave (predvsem špinače, ohrovta, zelja itd.), so opazili za 40 odstotkov počasnejše slabljenje spoznavne funkcije in tudi boljšo telesno kondicijo.

Krepitev možganov z gibanjem

Redna telesna aktivnost in redno ukvarjanje s športom lahko preprečita motnje, povezane s staranjem, in zmanjšata nevarnost možganske kapi. Telesna aktivnost poleg tega pomaga omiliti tesnobnost, stres in strah, prepreči nastanek depresije in njeno ponovitev. Kako to doseči?

• Izbrati si je treba aktivnost, ki najbolje ustreza vašemu načinu življenja.
• Ne izpostavljajte se pretiranim naporom.
• Najmanj trikrat na teden vsaj 20 minut tekajte, hitro hodite ali kolesarite (zunaj ali v dvorani) ali se lotite skupinskega športa, ki vam je všeč, vendar prej preverite, ali je imel kdo v vaši družini srčno obolenje ali njegove simptome, in če jih je imel, se posvetujte z zdravnikom.

Naravna zaščita pred okužbami

Telesna aktivnost, čustvena trdnost in uravnoteženo prehranjevanje imajo pozitiven vpliv na obrambni sistem. Pozitivna čustva spodbujajo proizvodnjo imunoglobulinov A, odgovornih za obrambo organizma pred okužbami. Antioksidanti, še zlasti vitamin C iz sadja in zelenjave, so poleg tega izvrstna zaščita pred okužbami.