Zgodba o plašču, pod katerim se včasih skriva fetiš

Legenda, tako priljubljena, da je čas ni načel, v naših omarah je ostala tudi danes, ko se trendi spreminjajo iz dneva v dan in ko je provokacija oblikovalcem večkrat v navdih kot uporabnost. Trench coat ali, po naše, trenčkot. Da, tako prisoten je, da ga celo slovenimo. Klasičen, minimalističen plašč kaki barve, ki smo ga nekoč povezovali z začetkom pomladi, danes, ko so zime pogosto mile, pa na sceno stopi bistveno prej. Po mnenju modnih strokovnjakov ta ključni kos vsake modno ozaveščene osebe spada v brezčasno družbo male črne obleke, dobro prilegajočih se kavbojk, karirastega šala, salonarjev, kvalitetne bele srajce in biserne ogrlice. Ne nujno v kombinaciji z naštetim, a ... Abeceda mode, skratka. Čeprav ga danes povezujemo z brezkompromisno, a uporabno eleganco, pa je nastanek trenčkota vse prej kot glamurozen.

Granata kot modni dodatek

Trench se navezuje na angleško besedo za jarek, coat pa plašč. V prvi svetovni vojni so jih nosili angleški in francoski vojaki, saj je bil ta dežni plašč narejen iz debelega, grobega in nepremočljivega bombaža ali usnja. Prvotno je imel spredaj deset gumbov in širok pas s širokimi zankami. Legenda pravi, da so te bile zasnovane zato, da so si lahko vojaki nanje zataknili granate. Prvi trenčkot je oblikoval legendarni Thomas Burberry, ko je leta 1979 izumil nov vodoodporen material, imenovan gabardine. Mišljen je bil kot alternativa težkim in okornim plaščem, v katerih so se skozi vojno vihro morali prebijati angleški in francoski vojaki. Razprava, ali se je plašča res domislil Burberry, še traja, saj si trenčkotovske zasluge pripisuje tudi prestižna britanska znamka Aquascutum, in to že leta 1850.

Plašči so preživeli vojno in mnogi vojaki so jih odnesli domov ter nosili v lepših, civilnih časih. Spomin na plašč, ki je "rešil nacijo", ni zbledel. Nasprotno. V drugi svetovni vojni se je pojavil v krajši različici, ki je bolj kot na plašč spominjala na jakno, svoje priredbe plašča so ustvarili tudi v ZDA, Sovjetski zvezi ter Belgiji, Franciji, Nemčiji, Grčiji, na Nizozemskem in Poljskem. Ovekovečeni so na črno-belih vojnih fotografijah, ki dokazujejo, da so vojaki plašče nosili tudi med napadi. Ker je trenčkot precej tanek, so mu sčasoma dodali še odstranljivo debelo volneno ali bombažno podlogo, poleg kaki barve pa začeli eksperimentirati tudi z bež, črno in oker.

Vihar vojne se je končal in sčasoma so trenčkot bolj kot z granatami začeli povezovati s poslovnim svetom in nepogrešljivimi aktovkami, ki so, prav v kombinaciji s tem plaščem, bile eden glavnih trendov zgodnjih devetdesetih. Se spomnite princese Diane v trenčkotu in z aktovko v roki? Pomemben del plašča je ostal pas, ki so ga nekateri, v želji po bolj sproščenem videzu, začeli vezati z vozlom, tradicionalisti pa so ostali zvesti uporabi kovinske zanke.

Pod plaščem pa nič

V popularni kulturi sta trenčkot ustoličila Humphrey Bogart v Casablanci in Peter Sellers v Inšpektorju Clouseauju. V petdesetih letih minulega stoletja so moški plašče radi nosili s klobuki, fedorami, v šestdesetih so se za njih zagreli radikalni intelektualci, ki so pod njimi nosili črne pulije. Po več poskusih atentata je ameriški predsednik Gerald Ford leta 1975 začel nositi trenčkot z neprebojno podlago.

Bolj bizarno stran trenčkotmanije predstavljajo ekshibicionisti, moški razkazovalci, ki - kar Američani še danes radi upodabljajo v filmih - pod njimi niso nosili ničesar, lahko odpiranje plašča pa jim je šlo na roko, kadar je bilo treba v parku na hitro prestrašiti kakšno mimoidočo. Zaradi dolžine in ohlapnosti plašča je namreč zelo težko oceniti, ali lastnik nosi spodnje perilo in hlače. Krivico so plaščem naredili tisti, ki so leta 1999 snovalca masakra na srednji šoli v ameriškem Columbinu povezali s tako imenovano Trenčkot mafijo, nevarno skupino odpadnikov, ki naj bi nosili plašče, le da ti v resnici niso bili trenčkoti, temveč črni avstralski plašči.

Tudi snovalcu napadov na kanadsko srednjo šolo W. R Myers v Taberju so pripisovali nošenje trenčkota, zaradi česar so številne šole v ZDA in Kanadi, da bi ustavile morebitne posnemovalce, dijakom prepovedale nošenje trenčkotov, saj se pod njimi da enostavno skriti orožje.