Celjani zdravi, titanov dioksid pa očitno ne

Levica je bila tista, ki je želela slišati več o tem, kako poteka sanacija vrtcev v Celju in kdaj bo čas za celovito sanacijo Celja. Tako so svetnikom danes stanje v Celju predstavljale dve zdravnici z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ter predstavnica okoljskega ministrstva. Nuša Konec Juričič z NIJZ je postregla s pomirjajočimi podatki. Pri osmih kazalnikih je Celje v primerjavi s slovenskim povprečjem boljše, ima denimo manjši delež čezmerno hranjenih otrok, pri treh kriterijih je slabši, sicer pa je v povprečju. Po njihovih podatkih je v Celju celo nižji odstotek novoodkritih rakavih bolnikov od slovenskega povprečja. Izjema je rak na debelem črevesu, saj je v Celju nekoliko pogostejši od slovenskega povprečja. Sicer pa je potrdila razmišljanje župana Bojana Šrota izpred nekaj mesecev, ko je dejal, da se zaradi staranja prebivalstva povečuje delež rakavih obolenj.

Svetnikov ni več strah

Nuša Konec Juričič je spomnila tudi na devet let staro raziskavo, ki jo je opravil Register raka ljubljanskega onkološkega inštituta. Pokazala je, da je v Celju 1,2-krat večje tveganje za pojav raka na dojkah in prostati, a dodala, da je nastanek raka na dojkah odvisen od vrste drugih dejavnikov, od števila otrok, časa dojenja in podobno, na raka prostate pa vpliva energetsko bogata hrana. Se pa sicer še sprašujejo, kakšen vpliv za pojav tega raka ima kadmij. A vsekakor povezave z okoljem na osnovi podatkov, ki jih imajo, ne morejo potrditi, saj podatki ne zajemajo dejstev, kot je, koliko časa je bil kdo izpostavljen vplivu težkih kovin in podobno. Tako in tako pa naj bi okolje na zdravje posameznika vplivalo le v 10 odstotkih. "Prej me je bilo bolj strah, sedaj pa vidim, da je pri nas enako kot drugod po Sloveniji," je iz slišanega sklepal svetnik Marjan Ferjanc.
"Te analize ne kažejo tistega, kar govorijo civilne iniciative," je dodal, čeravno slednje redno izpostavljajo ravno podatke o 1,2-krat povečanem tveganju. Svetnik Damir Ivančič je šel v svojem razmišljanju še dlje: "Tisti, ki govori, da je Celje Černobil, ni zaveden Celjan in mu ni mesta v Celju." Primerjavo o Černobilu so sicer prvi podali dr. Franc Lobnik in drugi strokovnjaki, ki niso Celjani, predvsem pa se je njihova primerjava nanašala na staro Cinkarno.

Cinkarniški produkt in odprava tveganj

Skorajda sočasno, ko so svetniki zadovoljno poslušali podatke o zdravju občanov, pa je danes iz Cinkarne Celje prišlo sporočilo za javnost, v katerem so opisali, da je Evropski parlament na seznam snovi, o katerih obstaja sum na rakotvornost, uvrstil titanov dioksid, ki je njihov glavni produkt. "Potencialni sum škodljivosti, skladno z znanimi strokovnimi ocenami, velja le za primer vdihavanja ekstremno velikih količin prahu, saj se ob preobremenitvi pljuča ne morejo dovolj hitro očistiti. To ni novost, saj takšna teoretična nevarnost za prah obstaja tudi za več kot 300 drugih snovi," so ob tem poudarili v Cinkarni in dodali, da je bil že leta 2006 opravljen študij na podganah, a da pljuča teh sesalcev reagirajo drugače kot človeška. Vseeno so ob tem začeli takoj izvajati vse znane in razpoložljive ukrepe za odpravo tveganj.

Kdaj bodo malčkom analizirali kri?

Z namenom odprave tveganj pa se je okoljsko ministrstvo na pobudo poslanke Janje Sluge zavzelo, da bo saniralo igrišča še vseh preostalih celjskih vrtcev, o katerih se že od leta 2007 ve (ponovna raziskava je bila narejena leta 2017), da so čezmerno onesnažena s težkimi kovinami. Po zdajšnjem terminskem planu bo ministrstvo do sredine leta 2021 saniralo vsa vrtčevska igrišča, s tem da pri enoti Center pričakujejo, da bodo dela nekoliko zaustavila arheološka izkopavanja, pri enoti Gaberje pa bodo morali paziti na smernice spomeniškega varstva. Nekaterim svetnikom, ki najverjetneje niti ne vedo, da bi bila občina sanacije lahko začela samoiniciativno že pred leti, ne pa šele, ko so to dosegli starši sami, se zdi ta pot prepočasna. Drugi pa nestrpno pričakujejo, kaj bodo prinesle obljubljene analize vsebnosti kovin v krvi otrok. "Na NIJZ pripravljamo protokol in predvidevamo, da bomo raziskavo začeli letos spomladi. Začetek je odvisen tudi od odobritve vloge za izvedbo raziskave pri Komisiji za medicinsko etiko RS. Skladno s protokolom predvidevamo, da bosta v raziskavo vključeni dve manjši skupini otrok iz obeh vrtcev, kjer poteka zamenjava zemljine, in po dogovoru še manjša skupina otrok iz vrtca z manj onesnaženo zemljino. Poleg tega bo NIJZ v naslednjem letu sodeloval tudi v raziskavi humanega biološkega monitoringa, ki bo potekala med učenci dveh osnovnih šol v Celju. Ta raziskava sodi v državni Program humanega biološkega monitoringa 2018-2022," so nam potrdili na NIJZ. Župan Šrot pa je na temo analize krvi dodal, da je sam že spraševal zdravstveni dom, kolikšen strošek bi bil, če bi kri pregledali tudi starejšim, ki že desetletja bivajo v Celju, pa so mu pojasnili, da se kovine iz telesa izločijo in se pri krvi ne opazijo.