Celjska bolnišnica sama postaja "pacient": Nujno prosi zdravnike, naj ji pomagajo

Osrednja regijska zdravstvena ustanova sama postaja "pacient" in nujno prosi zdravnike, naj ji pomagajo - to je glavno sporočilo današnje tiskovne konference, ki so jo, sicer tudi zaradi odhodov radiologov in prihoda priznanega kardiologa dr. Tomislava Klokočovnika, pripravili v Splošni bolnišnici Celje. Največja težava je delovanje urgentnega centra, ki "jemlje" zdravnike specialiste, ki bi sicer opravljali dela v specialističnih ambulantah bolnišnice. Urgentni center so v Celju morali odpreti januarja 2016, sicer bi najverjetneje država morala vračati evropska sredstva, a kdo bo tam delal, je od takrat ostalo precej nedorečeno. "Urgentni center je po definiciji oddelek urgentnih zdravnikov. Ker teh ni, pač to pokrivamo mi," je dejal direktor dr. Dragan Kovačič. "Iz kardiološke ambulante, ki jo najboljše poznam, je dvanajst kardiologov opravilo 35 ambulant v urgentnem centru, pa mogoče pet svojih ambulant."

Postcovidni cunami bolnikov

Dežuranje specialistov namesto zdravnikov urgentne medicine v urgentnem centru je tudi glavni razlog, da na številnih oddelkih bolnišnici ne uspe zlesti na zeleno vejo. "Tri leta po pandemiji vse bolnišnice beležimo cunami. Prihajajo hudi bolniki, ki pred tremi leti niso bili življenjsko ogroženi, a njihove bolezni so napredovale. K temu je treba prišteti še ljudi, ki zdaj zbolevajo," opisuje strokovni direktor bolnišnice prof. dr. Radko Komadina. "Celotna internistika je ujeta v urgentni center, namesto da bi v istem času krajšali čakalne dobe," dodaja. V petmesečju letošnjega leta so v urgentnem centru obravnavali 13.907 poškodb, 6130 osebam, ki so iskale pomoč na urgentnem centru, pa bi pred leti lahko pomagali tudi v dežurni ambulanti, ki je pred otvoritvijo urgentnega centra delovala v Zdravstvenem domu Celje. "Naše interniste moramo sprostiti," poudarja Komadina, zato vljudno vabijo vse specialiste urgentne medicine kot tudi družinske zdravnike iz drugih ustanov, da jim pridejo pomagat in sprejmejo še delo po podjemni pogodbi, kar je zdaj legalna pot reševanja situacije. "Zdaj gre pravzaprav že za etično vprašanje, ker je zadaj množica neobdelanih bolnikov. Mi se ne moremo obrniti stran in bolnikom reči, to pa ni naš problem." "Potrebujemo nov dogovor med vsemi deležniki. Po mojem prepričanju bi do 55. leta morali vsi dežurati. Kot gasilci, ki tudi gredo na požar. Vas ne zanima, ali jih je preveč ali premalo, če vam gori hiša. Enako je z zdravjem," je dodal Kovačič.

Odšlo že pet radiologov

Velike težave ima bolnišnica tudi zaradi odhodov radiologov, ki so se nedolgo tega pojavili v medijih zato, ker so delali po podjemnih pogodbah še v drugih ustanovah, medtem ko so čakalne dobe v matični ustanovi bile dolge. "Zdaj delajo na enak način, ki pa je po novem zakonit. Nekateri kolegi so se zaradi objav čutili ožigosane kot goljufi s kupom negativnih pridevnikov, zato so se umaknili. Tisti s črnim humorjem in dobrim želodcem so vendarle ostali, za tri je bil to prevelik psihični stres in so odšli v druge ustanove, ki niso javni zavodi, kjer so druga pravila igre, kjer ni dežurstev," je opisal Komadina. Že konec lanskega leta sta bolnišnico zapustila dva radiologa, zdaj dodatno gredo še trije, kar pomeni, da ima bolnišnica zdaj le še sedem stalno zaposlenih radiologov (za dva upajo, da se bosta na novo zaposlila) ter osem pogodbenih radiologov. Pri tem je najbolj skrb vzbujajoče število neprebranih radioloških izvidov. Trenutno je takšnih 1090. "Število teh pada. S tempom 100 odčitkov na dan bomo v dveh tednih spet na normalnem obsegu," računa Kovačič. Šele potem bodo lahko ponovno te preglede opravljali tudi med vikendi in tako krajšali čakalne vrste. Težava bolnišnice so tudi rdeče številke - v letošnjem letu beležijo 2,4 milijona evrov izgube, kar je sicer precej manj kot v enakem obdobju lani. Nekaj krivde za izid pripisujejo sebi in pomanjkanju kadra, večji del pa "spremenjeni logiki" zdravstvene zavarovalnice. "Lani bi za isto delo prejeli 1,6 milijona evrov več, kot smo jih letos," je dejal Kovačič in izpostavil, da so "žrtev" svoje velikosti. So za tretjino večji od preostalih največjih regijskih bolnišnic in hkrati za 20 odstotkov manjši, kot je Urgentni center Maribor. V Celju opravljajo bolj zahtevne operacije kot v nekaterih sosednjih regijskih bolnišnicah, plačane pa dobijo enako, medtem ko so v UKC-jih enake operacije zato, ker so učna bolnišnica, bolje plačane. Še drugače, v Celju te lahko operira doktor, v Ljubljani pa specializant, pa je slednja operacija bolje plačana.

V Celju bo opravil 140 operacij

Dobra novica za Celje ta trenutek pa je, da so podpisali pogodbo s priznanim kardiologom dr. Tomislavom Klokočovnikom, ki je od sobote do danes v celjskih operacijskih dvoranah s svojo ekipo opravil že šest operacij. Celjani Klokočovniku, ki ima koncesijo za operacije, zagotovijo prostore, za vse drugo poskrbi sam. "Pacienti s tem dobivajo možnost, da so operirani v domači regiji," je poudaril Klokočovnik. "Letno umre od pet do deset ljudi, ki so na čakalni listi za operacije srca. S tem zdaj rešujemo življenja. Zdaj imamo vse, kar imajo veliki," je dodal Kovačič. Klokočovnik bo v Celju letos opravil 140 operacij.