Dogajanje v celjski bolnišnici se je v minulem letu velikokrat znašlo v središču pozornosti javnosti. Bolnišnico je zaznamovala ob menjavah v vodstvu bolnišnice tudi septembrska afera ob zamenjavi identitete bolnikov. Pesti pa jo tudi slabo poslovanje, ki se je kazalo že v začetku minulega leta. Ob koncu je bolnišnica, ki ima od sredine novembra le vršilca dolžnosti na mestu poslovnega in strokovnega direktorja, poslovno leto zaključila z 8,3 milijona evrov izgube. Izguba se je od leta 2021 več kot podvojila, tedaj je namreč znašala nekaj manj kot štiri milijone evrov. Poslovanje bolnišnice, ki je tretja največja v državi, so obravnavali tudi člani sveta zavoda (SZ) bolnišnice. Člani sveta zavoda pa so na seji obravnavali tudi poročilo o izvajanju dodatnega programa za skrajševanje čakalnih dob ter razpis prostih delovnih mest direktorja in strokovnega direktorja bolnišnice.
Znova skozi glavni vhod ZD
V celjskem zdravstvenem domu (ZD) so zaradi izboljšanih epidemioloških razmer nedavno po skoraj treh letih ukinili triažo pri vhodu. V ustanovo je tako mogoče vstopiti znova tudi skozi glavni vhod iz Gregorčičeve ulice. V ZD Celje poudarjajo, da ohranjajo vzpostavljen način naročanja, kar pomeni, da imajo naročeni pacienti absolutno prednost pred nenaročenimi, "nenujnimi" pacienti. Velika večina pacientov kot strokovni zdravstveni kader v ZD Celje dosedanji način urejenega naročanja v ambulantah družinske medicine kot drugod ocenjujejo kot primer dobre prakse. Nenaročeni pacienti, ki potrebujejo pregled zdravnika, se lahko na pregled naročijo osebno, preko elektronske pošte ali telefonske številke ambulante. Za obravnavo, ki ne potrebuje obiska zdravnika, pa lahko pacienti pri zadnjem vhodu v ustreznem nabiralniku pustijo obrazec, na katerega napišejo vprašanja ali naročilo za izbranega osebnega zdravnika.
Kako poslovni izid komentira svet zavoda
Vprašanje smo naslovili na službo za odnose z javnostmi bolnišnice, v odgovoru so zapisali: "Leto 2022 so Splošno bolnišnico Celje zaznamovale menjave vodstva bolnišnice, ki so večkrat za krajši čas destabilizirale bolnišnico in vplivale na njeno delovanje. V prvih mesecih lanskega leta je redno izvajanje zastavljenega programa dela še vedno onemogočala epidemija covida in tega zaostanka bolnišnica tudi v naslednjih mesecih ni v celoti nadomestila. Po reorganizaciji iz covidne bolnišnice so se v maju in juniju dodatni programi dela sicer izvajali v večjem obsegu, vendar pa so bili zaradi poteka soglasja za izvajanje dodatnih programov dela konec junija prekinjeni." Dodali so, da je novosprejeta zakonodaja omogočila sklepanje podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi za izvajanje dodatnih programov dela zunaj rednega delovnega časa šele proti koncu leta. "S temi pogodbami smo pospešili aktivnosti za zagotavljanje čim večje realizacije zdravstvenih programov na vseh področjih. Decembra smo tako zunaj rednega delovnega časa izvajali več operativnih programov, specialističnih ambulantnih programov in diagnostičnih programov. Ozko grlo pri hitrejši širitvi teh programov pa je pomanjkanje kadra zdravstvene nege. Eden glavnih vzrokov lanskoletnega negativnega poslovnega rezultata je tako nedoseganje pogodbenega programa z Zavodom za zdravstveno zavarovanje in s tem celotnega načrtovanega prihodka. Pomemben negativni dejavnik pa je vpliv inflacije na višino vseh stroškov predvsem na področju energentov. Priznani dvig cen je namreč skozi vse leto zaostajal za dejansko povečanimi stroški," pojasnjujejo negativno finančno stanje v celjski bolnišnici. V minulem letu so prihodki tako znašali 134,6 milijona evrov in so bili za 1,67 odstotka nižji od načrtovanih. Celotni odhodki so znašali 142,9 milijona evrov in so bili za 4,39 odstotka višji od načrtovanih. Končni poslovni rezultat bolnišnice tako znaša 8,3 milijona evrov primankljaja, kar pomeni 6,16 odstotka izgube v celotnem prihodku.
Pred vrati razpisa za direktorski mesti
Svet zavoda celjske bolnišnice je na seji sprejel sklep, da razpiše prosti delovni mesti direktorja in strokovnega direktorja bolnišnice in razpis javno objavi konec tega tedna. Celjsko bolnišnico od sredine novembra lani kot vršilca dolžnosti vodita poslovni direktor Dragan Kovačić in strokovni direktor Radko Komadina. Njun mandat traja do sredine maja. Ob tem je treba dodati, da svet zavoda še vedno deluje v stari sestavi, saj vsi postopki za uveljavitev sklepa vlade, ki spreminja število članov v svetu zavoda, še niso bili izpeljani. Znana pa so že nekatera imena novih članov. Celjsko bolnišnico bo kot njen edini notranji član predstavljal nekdanji strokovni direktor mag. Franc Vindišar, predstavnica celjske občine bo zdravnica Jana Govc Eržen, zastopnica ZZZS Melita Vratar. Še vedno pa ni znano, kdo bodo štirje novi vladni člani sveta zavoda. Njih in predstavnika občine ter ZZZS mora potrditi še vlada. Naslednja seja sveta zavoda je predvidena za 16. marec, ko bodo obravnavali finančni načrt.
Število pacientov se je lani malo zmanjšalo
V obdobju od 1. januarja lani do 1. januarja letos se je skupno število čakajočih pacientov na zdravstvene storitve v bolnišnici zmanjšalo za 240 oziroma za 0,3 odstotka. Največ pacientov, 52,5 odstotka, čaka na kontrolni pregled, sledijo čakajoči na prvi pregled (20 odstotkov), na diagnostično-terapevtski postopek (18 odstotkov) in na operativni poseg (9,5 odstotka).
Svet zavoda se je na seji seznanil tudi s prvimi rezultati izvajanja dodatnega programa v lanskem decembru in z vplivom tega programa na skrajševanje čakalnih dob. V decembru so tako zunaj rednega delovnega časa izvedli 102 dodatna operativna posega na področju ortopedije, travmatologije, splošne kirurgije, žilne kirurgije in kardiologije. Ob tem pa so opravili še 647 specialistih in diagnostičnih pregledov na področju okulistike, gastroenterologije, kardiologije, revmatologije. "Z izvajanjem dodatnega programa dela zunaj rednega delovnega časa smo na vseh področjih konec decembra zaznali kratkotrajno skrajšanje čakalnih dob, ki pa se je z vpisovanjem novih čakajočih večinoma vrnilo na prvotno raven. Z dodatnim izvajanjem programa dela v januarju in februarju se pozitivni trend skrajševanja čakalnih dob krepi, vendar pa vsakokratno skrajšanje čakalnih dob povzroči povečan priliv novih pacientov," še sporočajo iz celjske bolnišnice.