Dobro jabolko ne pade daleč od Kozjanskega

Glavni namen ustanovitve Kozjanskega regijskega parka, ki praznuje 40 let, je varovanje naravne in kulturne dediščine na območju Kozjanskega, ki ga sestavlja raznovrstna pokrajina in tako ustvarja pogoje za pestrost živalskih in rastlinskih vrst.

"Ena izmed pomembnejših prelomnic v zgodovini parka je sprejetje zakona o varovanju narave, ko smo dobili status regijskega parka. Pomembno je bilo tudi leto 1999, ko smo začeli s projektom oživljanja visokodebelnih travniških sadovnjakov. To je bila naloga, s katero smo povezali naravo in delovanje človeka znotraj zavarovanega območja," je izpostavila direktorica parka Mojca Kunst in dodala, da je pomembno, da so v teh letih uspeli ohraniti, na novo zasaditi mnogo tovrstnih sadovnjakov, s tem pa jim je uspelo zadržati številne ptice. Območje je poznano po kozjanskem jabolku in istoimenskem prazniku, ki z dogodki vsako leto privabi številne obiskovalce, lani pa so morali 21. praznik zaradi epidemioloških razmer odpovedati. V delovanju regijskega parka so pomembni tudi projekti LIFE. S prvim iz leta 2003 jim je uspelo ohraniti dobršen del visokih suhih travnikov. "Na teh imamo tudi pester nabor orhidej. Z njimi so povezane številne vrste metuljev in kobilic, rastejo glive vlažnice," je povedala direktorica Kunstova. Sedaj so vključeni v dva podobna projekta. Leta 2017 so z LIFE Naturaviva poskrbeli za promocijo narave, da bi čim več obiskovalcev in prebivalcev parka izvedelo, zakaj je ohranjena narava pomembna. V lanskem letu so se priključili projektu LIFE Amphicon, ki je namenjen izboljšanju življenjskega prostora dvoživk. Direktorica je izpostavila tudi ponudbo za izobraževalne ustanove: "Razvili smo uspešno sodelovanje z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami ter fakultetami, ki naše vsebine vključujejo v svoje učne procese. Tako ima več generacij možnost spoznati pomembne habitate, ki jih drugje ne morejo opazovati."

Pestra narava, zanimiva za vse

Pri skrbi za takšno območje je pomembna predvsem komunikacija s prebivalci. "Oni so na neki način tisti, brez katerih se ne moremo iti ohranjanja narave. Oni morajo začutiti, da je to pomembno. Mi smo tukaj, da jih vzpodbujamo, dajemo usmeritve, kako nekaj izpeljati, da bo v dobrobit vsem," je poudarila. V letih obstoja so uredili tudi veliko pešpoti, za ogled uredili številne naravne vrednote, kot je naravni spomenik Gruska, naravna vrednota državnega pomena, izvirna kraška zatrepna dolina z istoimensko jamo. Ta in še druge znamenitosti v Kozjanski park privabljajo obiskovalce. Kar pa je, kot je izpostavila Kunstova, "priložnost za domačine, da gostom predstavijo in ponudijo različne svoje dejavnosti, kot so prenočišča, kulinarika, ogled kmetije ali mlina. Da imamo vsi korist od tega, da živimo v zavarovanem območju."

Nad težave s pogovorom

Za Kozjanski park skrbi 19 zaposlenih, med njimi so geologi, geografi, krajinski arhitekt, kadri, ki se ukvarjajo s kulturno dediščino, kot so zgodovinarji in etnologi, svoje pridajo tudi naravovarstveni inženirji. "V okviru teh služb imamo organiziran naravovarstveni nadzor, ki ga opravljajo trije nadzorniki. Od lani se več pojavljamo v prostoru, smo označeni z uniformami," je povedala direktorica. S tem jih ljudje na terenu lažje prepoznavajo, zaposleni se lažje predstavijo in povedo, kakšna je njihova naloga. "Namen naravovarstvenega nadzora ni, da bomo samo gledali, kdo kaj dela narobe in koliko kazni bomo napisali. Naš glavni namen je, da vidimo, kaj se dogaja, in opozorimo ljudi. Da se na lep način dogovorimo, kako neko stvar narediti prav za naravo in za ljudi," je poudarila Kunstova. V zadnjih letih se v tamkajšnje vodotoke spet naseljuje bober. "Nekje štiri leta nazaj so bila takšna bobrišča redka in zato tudi zanimiva, počasi jih je vedno več in lastniki zemljišč niso zadovoljni, da je bober v njihovi bližini. Treba se je pogovoriti, zakaj spregledati početje živali, ki je lahko tudi pozitivno. Veliko smo naredili tudi pri preprečevanju sekanja obvodne vegetacije, ki so jo ljudje, ne vedoč, sekali v spomladanskem času," je direktorica izpostavila nekaj težav, s katerimi so se spoprijemali v teh letih. V zadnjem času jim največ preglavic povzroča divja vožnja s štirikolesniki: "Vsi bomo morali stopiti skupaj, mi in domačini. Za pomoč smo že in še bomo prosili tudi policijo, ker se nam ne zdi prav, da se tako uničujejo pomembni habitati."

Pregled, ozaveščanje, ohranjanje

Jubilejno leto bodo v parku obeležili z za zdaj še spletnimi dogodki, kot so predavanja in podobno. Po svojih komunikacijskih kanalih in v medijih bodo opozarjali na pomembne okoljske dneve, kot je bil 2. februarja svetovni dan mokrišč. "Začeli smo tudi z vrednotenjem visokodebelnih travniških sadovnjakov, saj želimo po 20 letih, ko se je veliko sadovnjakov obnovilo ali zamenjalo lastnike, spet dobiti sliko, kje se nahajajo, kakšna je njihova struktura. To bo podlaga za ukrepe, da bomo lahko stanje le še izboljšali," je Kunstova predstavila nekaj načrtov za naprej. "Imamo kar nekaj lepih projektov, dobrih praks. Na nas pa je, da jih obdržimo in nadgrajujemo s predlogi prebivalcev in obiskovalcev," je še dodala direktorica.