Gordana Possnig
Ob uspehu slovenskih športnikov na zimskih olimpijskih igrah se v teh dneh veseli vsa Slovenija, najbolj v domačih krajih zlatih smučarskih skakalcev in skakalk Nike Križnar, Timija Zajca, Urše Bogataj in Petra Prevca, na Prešernov praznik pa sta svoj dan ob odličjih v paralelnem veleslalomu deskarjev dočakala Celje in Velenje. Tu sta namreč doma srebrni Tim Mastnak in bronasta Gloria Kotnik, ki pa s partnerjem prav tako živi v Celju. Medtem ko je bilo odličje lani najboljšega športnika Celja vsaj malce pričakovano, pa je doslej največje presenečenje pripravila Gloria Kotnik, mamica enoletnega Maja, ki se v dosedanji karieri na tekmah najvišjega ranga še nikoli ni uvrstila na oder za zmagovalce. Oba tokratna slovenska junaka pa imata vsaj še nekaj skupnega: njuna očeta sta vrhunski dosežek svojih otrok doživela na prizorišču olimpijskih iger.
Občutki nepopisne sreče in ponosa
Domače hiše srebrnega Celjana v Medlogu pri Celju ni bilo težko najti. Že na ograji okoli hiše je bil napis, na dvorišču je bila na avtu slovenska zastava s sliko srebrnega olimpijca. Dom Mastnakovih se je že v dopoldanskih urah ob našem prihodu polnil, prihajali so sosedje, sorodniki, prijatelji. Mama Rozalija in Timova sestra Patricija sta ponosni v solzah sprejeli vse, vse je pričakal tudi kozarec penine v dnevni sobi, kjer so pospremili sinov oziroma bratov največji športni uspeh.
Mama Rozalija, ki je sinov prejšnji nastop spremljala na igrah v Pjongčangu v živo, je bila tokrat doma: "Za nami je dolga noč oziroma dan, vstala sem že ob pol treh zjutraj. Čutila sem, da sta sin in mož na terenu, od koder sta mi že poslala prve slike. Rekla sem si, ne bodi živčna, to je slabo tudi za Tima. Pred nastopom sem si želela samo to, da pokaže, kaj zna. Ko je odhajal, me je vprašal, ali bom razočarana, če se ne bo vrnil s kolajno. Odvrnila sem mu, da je zame junak že, ker gre na olimpijske igre, in vem, da je sposoben storiti marsikaj. Vem pa, da se mora na takšni tekmi ujeti marsikaj. Sedaj se veselimo. Pred finalnim nastopom smo poklicali sosede in smo skupaj gledali finalno vožnjo. Računali smo, da se mu lahko vse izide in se mu je. To je krasen dan, sinu in možu privoščim uspeh, vem, da sta izreden tim. To je družinski projekt, ki je doživel vrhunec. Tim je pokazal, česa je sposoben, čeprav je bil v zadnjih mesecih kar nekako osamljen v pripravah. So jima pa pred igrami na pomoč priskočili Nemci, tako da so skupaj trenirali na Švedskem," je povedala presrečna mama, ki je že v prvih urah po sinovem uspehu prejela ogromno čestitk. Sin in oče bosta v petek popoldne pristala na milanskem letališču, sprejem ob domači hiši pa jima pripravljajo še isti dan v poznih večernih urah. Na svojega brata je seveda ponosna Patricija: "Spremljajo me občutki nepopisne sreče in ponosa. Še lepše bi bilo, če bi osvojil zlato odličje. A si je to pustil še za ene olimpijske igre. Poplačala sta se mu trdo delo in garanje. Že kvalifikacije so bile uspešne, nato pa se je vse skupaj še stopnjevalno, bilo je iz tekmo v tekmo bolj napeto."
V uspeh je vtkanega 20 let življenja
Tako veselo kot v Celju je bilo v domači hiši Kotnikovih v Gorici v Velenju. Zgodbo njihove Glorie lahko napiše le malokateri športnik. Če večina novinarjev pred tem ni vedela, kje je mladost preživela Gloria, sedaj ve. Že ob prihodu v strnjeno naselje družinskih hišic smo vedeli, da smo prišli na pravi naslov. Slišala sta se harmonika, petje, vsako minuto je bilo ob družinski hiši Kotnikovih, kjer je visel tudi napis Gloria, več ljudi. Prišli so sosedje, prijatelji, sorodniki, s penino, z zastavami. Vsi so bili uspeha svoje sosede, ki ga resnici na ljubo večinoma niso pričakovali, neizmerno veseli.
Gloriina mama Karmen Kotnik je bila še vsa v solzah ob hčerinem uspehu, ki ga je od jutranjih ur spremljala v pižami. Tekmo je spremljala skupaj z Gloriino sestro in njenim partnerjem ter seveda sinčkom Majem. "Občutki so neverjetni, sploh jih ne znam opisati," je bila ganjena Kotnikova. Povedala je, da je rezultat posledica vseh hčerinih in družinskih odrekanj. "Veselimo se vsi, dobili smo veliko čestitk. V uspeh je vtkanega 20 let njenega življenja. Tega nismo pričakovali po vsem, kar se je dogajalo v zadnjem obdobju. Če pa bi bile zdravstvene razmere drugačne, bi bili sedaj vsi z njo na Kitajskem. Na daleč sem ji rekla le: Gloria, kaj si naredila. Novinarji so tukaj, kar prej niso bili nikoli. Ona pa samo joče, joče. Solze sreče so del njenega odziva na uspeh, na doseženo," je povedala ponosna mama, ki bo hčerko doma dočakala že jutri zvečer.
Ponosa in čustev ob uspehe svoje sestre ni mogla skriti niti Lavra, ki so jo ob dajanju izjav kar naprej zalivale solze. "Neverjetno je, da ji je po vseh letih odrekanja to uspelo," je le povedala. Uspeha partnerke pa je bil seveda neizmerno vesel Željko Stević, ki je z njunim sinom v naročju stal v domači ulici: "Lahko rečem, da gre za občutke neizmerne sreče in ponosa. Dolga leta je delala za to, polno je bilo odrekanja. Danes so se ji ujele zvezde, tudi sreča je bila na njeni strani. Moram pa iskreno povedati, da pred tekmo nisem pričakoval medalje. Sem pa pričakoval dobro uvrstitev. Sicer pa je, kot pravijo mnogi, zgodba moje Glorie filmska. Zaradi izgorelosti je že dvakrat razmišljala o prekinitvi oziroma koncu kariere. Nato je svojo športno pot prekinila zaradi rojstva sina pred letom dni. Potem sva se odločila, da nadaljuje športno kariero, dokler jo veseli. In očitno je bila odločitev prava," je pojasnil njen partner Željko in nam povedal, kaj so bile njune prve besede po osvojenem odličju: "Ni bilo veliko besed. Sama je bila še vedno v takem šoku, da praktično ni zmogla povedati celega stavka. Le držala se je za glavo," je še dodal njen življenjski sopotnik.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
